Jedro

Poziv tožene stranke za dopolnitev nepopolne prošnje za BPP je po vsebini enak kot poziv preiskovalnega sodnika, na podlagi katerega tožnik po lastnih navedbah ni bil zmožen dopolniti svoje vloge in je prav za takšno dopolnitev zaprosil za BPP, zato po presoji sodišča s takšnim pozivom tožena stranka dejansko ni zahtevala dopolnitve nepopolne vloge.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 1699/2020 z dne 4. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A. A., tožnika v tem upravnem sporu, zavrnila kot neutemeljeno. Odločitev temelji na ugotovitvah, da je prosilec 17. 11. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi postopka št. II Kr 20430/2020, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju, v katerem je bil tožnik pozvan na dopolnitev njegove vloge oziroma nepopolne „tožbe“, ki jo je vložil zaradi domnevno storjenega kaznivega dejanja krive izpovedi in krive ovadbe B. B. Ker je bila njegova prošnja za BPP nepopolna, ga je sodišče pozvalo na dopolnitev, in sicer da naj se določno izjasni in navede, ali v zvezi s škodnim dogodkom, zaradi katerega vlaga prošnjo, želi vložiti kazensko ovadbo ali pa je morebitni škodni dogodek že obravnavalo Okrožno državno tožilstvo in odstopilo od pregona in sedaj želi prevzeti pregon. Po tožniki dopolnitvi z dne 1. 12. 2020 je tožena stranka ugotovila, da želi prosilec zoper B. B. vložiti kazensko ovadbo zaradi storitve zgoraj navedenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ki pa bi jo moral vložiti pri drugih pristojnih organih (npr. pri Okrožnem državnem tožilstvu ali policiji). Tožnik kot prosilec bo lahko pregon zoper B. B. prevzel šele v primeru zavrženja njegove kazenske ovadbe s strani Okrožnega državnega tožilstva. Tako je zaključila, da prosilec nima možnosti za uspeh v navedenem kazenskem postopku II Kr 20430/2020 in v primeru, v zvezi s katerim vlaga prošnjo za dodelitev BPP nima verjetnih izgledov za uspeh, zaradi česar je njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da zaradi slabega zdravstvenega in finančnega stanja in pravne laičnosti ni usposobljen izpolnjevati zahtev za dopolnitev vložene tožbe. Pri pregledu vložene tožbe z dne 27. 2. 2020 so poleg izvedenih kaznivih dejanj še finančni zahtevki. Storilec več kaznivih dejanj je B. B. Gre tudi za velik finančni znesek. Ker ni sposoben popraviti tožbe, predlaga, da se mu dodeli odvetnik BPP, ki bo na področju kazenskega in finančnega prava pripeljal storilca pred sodišče in uspešno vodil postopke. Po pozivu sodišča z dne 14. 1. 2021 je v dopolnitvi tožbe potrdil, da vlaga tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedeno odločbo in ponovil svoje prvotne navedbe ter prosil za oprostitev plačila sodnih stroškov.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

6. Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

7. V zvezi z objektivnim pogojem se v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačno pravno pomoč, predvsem da (kot predpisuje 1. alineja te zakonske določbe) zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob tem pa je v petem odstavku 24. člena ZBPP določeno, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov BPP za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Iz prošnje s prilogami tožnika za brezplačno pravno pomoč izhaja, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju z oznako II Kr 20430/2020, za dopolnitev vloge („tožbe“) z dne 16. 4. 2020, saj je zaradi slabega zdravstvenega in finančnega stanja in pravne laičnosti ni sam sposoben dopolniti. Po pozivu preiskovalnega sodnika z dne 27. 10. 2020 bi namreč tožnik moral svojo vlogo („tožbo“) z dne 16. 4. 2020 dopolniti, tako da bi sodišču pojasnil, ali želi zoper osumljenega vložiti kazensko ovadbo ali pa je to že podal in je okrožno državno tožilstvo od pregona odstopilo in kazensko ovadbo zavrglo, sam pa bi želel sedaj prevzeti kazenski pregon.

9. Tožena stranka je štela, da je takšna prošnja za BPP nepopolna, zato je prosilca pozvala na njeno dopolnitev. Iz poziva na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP pa izhaja, da je tožena stranka od prosilca, kot prava neuke stranke, skušala še sama ugotoviti, ali želi zoper osumljenega vložiti kazensko ovadbo, ali pa je to že podal in je okrožno državno tožilstvo od pregona odstopilo in kazensko ovadbo zavrglo, sam pa bi želel sedaj prevzeti kazenski pregon. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je ta poziv tožene stranke po vsebini enak kot poziv preiskovalnega sodnika, na podlagi katerega tožnik po lastnih navedbah ni bil zmožen dopolniti svoje vloge („tožbe“) in je prav za takšno dopolnitev zaprosil za BPP. Po presoji sodišča zato s takšnim pozivom tožena stranka dejansko ni zahtevala dopolnitve nepopolne vloge v smislu prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po določbah katerega postopa pristojni organ za BPP, če ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Pri tem je v pozivu tožena stranka tudi neustrezno opozorila prosilca na posledice pri ugotavljanju izpolnjevanja subjektivnega pogoja za dodelitev BPP. Nato pa je tožena stranka prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ta se po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojen organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur upravnega svetovanja (drugi odstavek 28. člena ZBPP).

10. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, o kateri obliki BPP je tožena stranka odločala, kar onemogoča preizkus odločbe. Gre za bistveno okoliščino, od katere je odvisno, katere pogoje za dodelitev BPP mora tožena stranka ugotavljati. Tako se BPP v obliki pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP), dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, medtem ko je za dodelitev drugih oblik BPP izpolnjevanje teh pogojev treba ugotoviti.

11. To pomeni, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti s stališča izpolnjenosti materialnopravnih pogojev za njeno izdajo, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1), zato je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju stališč, ki se tičejo postopka in pravnega mnenja glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za dodelitev BPP upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

12. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.