Jedro

Iz povzete zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Vložitev revizije zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je rešila predhodno vprašanje, ni pravno relevantno dejstvo za prekinitev postopka.

Zakonska dikcija: "ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka", je po presoji pritožbenega sodišča namenjena temu, da se lahko sodišče kljub predhodni prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja vsled spoštovanja načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, odloči, da bo predhodno vprašanje rešilo samo in s tem upoštevalo konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se (ta) postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 544/2017 z dne 14. 3. 2018, v zvezi s sklepom in delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 1335/2013 z dne 14. 12. 2016. 2. Zoper citirani sklep je pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je 'vse pritožbene razloge' in pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka pravočasno odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik (prvi odstavek 366.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ne glede na navedeno določbo pa o pritožbi zoper sklep odloči senat, če gre za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka (6. alineja drugega odstavka 366.a člena ZPP). Ker gre v obravnavanem primeru za tak primer (tožena stranka je pritožbo vložila zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to odločilo, da se prekine postopek pod opr. št. X Pg 1394/2018), je o pritožbi odločil senat. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka (kot novi upnik) v predmetnem sporu od tožene stranke zahteva plačilo najemnin za vrtec v O. Zatrjuje, da je s svojim dolžnikom E. d. d. na podlagi Pogodbe o najemu z dne 11. 3. 2009 (skladno s katero je bila tožena stranka zavezana družbi E. d. d. oziroma njenim pravnim prednikom plačevati mesečno najemnino v višini 28.128,50 EUR) in pripadajočega aneksa sklenila Pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje, s katero je E. d. d. odstopil tožeči stranki bodoče terjatve do tožene stranke iz naslova najemnin (po Pogodbi o najemu).

7. Tožena stranka je v postopku, ki se je vodil pod opr. št. P 1335/2013 (v katerem je nastopala kot tožnica; kot tožena stranka je nastopala družba E. d. d., Banka X. d. d. pa je bila stranska intervenientka na strani tožene stranke) zahtevala (med drugim) ugotovitev, da je Pogodba o najemu z dne 11. 3. 2009 skupaj z Aneksom k Pogodbi o najemu z dne 2. 11. 2009, nična. Prav tako tudi ugotovitev, da je nična Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice z dne 10. 10. 2008 skupaj s pripadajočima aneksoma (prim. navedbe na list. št. 91).

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je v zvezi z omenjenim zahtevkom prvostopenjsko sodišče izdalo (sklep in delno) sodbo P 1335/2013 z dne 14. 12. 2016, s katero je zahtevke tožnice v celoti zavrnilo (A 82), da je Višje sodišče v Ljubljani sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in zahtevku tožnice (tj. O. oziroma tožene stranke v tem pravdnem postopku) v delu, ki med drugim vsebuje zahtevek za ugotovitev ničnosti omenjenih pogodb, ugodilo (list. št. 20) in da je tožeča stranka tega postopka zoper 1. alinejo 1. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje (ki med drugim vsebuje tudi ugotovitev ničnosti pogodb) vložila revizijo.

9. Je pa po presoji pritožbenega sodišča ob tako ugotovljenem dejanskem stanju prvostopenjsko sodišče zmotno odredilo prekinitev zadevnega postopka. Pri tem je sicer pravilno zaključilo, da vprašanje (ne)veljavnosti Pogodbe o najemu predstavlja predhodno vprašanje glede na zahtevek za plačilo najemnin (v tem postopku).

10. 1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Tako prekinjen postopek se na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom (zaradi katerega je prišlo do prekinitve) ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

11. Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto1. Vložitev revizije zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je rešila predhodno vprašanje, ni pravno relevantno dejstvo za prekinitev postopka.

12. Da je z učinkom pravnomočnosti rešeno predhodno vprašanje tega spora, z obravnavano pritožbo pravilno opozarja tudi tožena stranka (to je sicer po smislu ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče, ko je zapisalo, da je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje P 1335/2013 spremenilo in ugodilo zahtevku tožnice tudi v delu, ki med drugim vključuje zahtevek za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe - prim. 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Prav tako - glede na pojasnjeno v prejšnji točki te obrazložitve - pravilno opozarja, da kljub vloženi reviziji zoper drugostopenjsko sodbo I Cp 544/2017 z dne 14. 3. 2018, pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni. Obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da je smotrno, da se ta postopek prekine do odločitve o reviziji v postopku P 1335/2013 (in tudi navedbe tožeče stranke iz odgovora na pritožbo, da je prekinitev postopka smotrna in ekonomična, ker se v postopku z revizijo (med drugim) odloča o (ne)veljavnosti najemne pogodbe) ne utemeljuje odločitve iz izpodbijanega sklepa. Smotrnost in ekonomičnost namreč nista zakonska podlaga za prekinitev postopka.2

13. Pritožba tožene stranke je glede na obrazloženo torej utemeljena. Pogoji za prekinitev postopka iz 1. alineje prvega odstavka 206. člena ZPP niso izpolnjeni. Ker je bilo o predhodnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo3. 14. K temu pa je potrebno dodati še sledeče. Reševanje predhodnega vprašanja sodišče prepusti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena.4 Postopek, ki je bil iz tega razloga prekinjen, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka (drugi odstavek 208. člena ZPP).

15. Slednje po presoji pritožbenega sodišča sicer res pomeni, kar trdi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, da je sodišču prepuščeno določeno diskrecijsko polje, znotraj katerega se lahko odloči, koliko časa bo čakalo na razrešitev predhodnega vprašanja (sodišče namreč lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni5), ne pomeni pa, da lahko postopek prekine, ko je o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno. Zakonska dikcija: "ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka", je po presoji pritožbenega sodišča namenjena temu, da se lahko sodišče kljub predhodni prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja vsled spoštovanja načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, odloči, da bo predhodno vprašanje rešilo samo in s tem upoštevalo konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.6

16. Pritožbeno sodišče je vsled opisanih razlogov pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP), potem ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP)

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 in odločbe višjih sodišč: VSL I Cpg 1712/2015, VSL II Cp 2393/2016, VSL I Cp 1719/2017 in VSM I Cpg 43/2018. 2 Podobno tudi v sklepu VSL I Cp 1381/2018 z dne 17. 10. 2018. 3 V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str.: 307. 4 V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str.: 307. 5 V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str.: 316. 6 V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str.: 307.