Jedro

Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, da pravni dejanji dolžnika: - sklenitev darilne pogodbe, sklenjene dne 18. 2. 2011 med dolžnikom (darovalcem), A.A., stanujočim ... in obdarjenko, B.B., stanujočo ..., - sklenitev darilne pogodbe, sklenjene dne 2. 4. 2011 med dolžnikom (darovalcem), A.A., stanujočim ... in obdarjenko, B.B., stanujočo ...

nimata pravnega učinka do prve tožeče stranke in do njene terjatve v višini 182.818,79 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2014 dalje do plačila in do druge tožeče stranke ter do njene terjatve v višini 15,404.404,71 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2014 dalje do plačila; - pod II. točko izreka razsodilo, da je zaradi poplačila terjatve prve tožeče stranke, glavnice v višini 182.818,79 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2014, tožena stranka B.B., ..., dolžna dopustiti izvršbo na svojih nepremičninah: - parc. št. 744/0, k.o. ...; - parc. št. 743/0, k.o. ...; - posamezni del, št. 12 v stavbi, št. ..., k.o. ...; - posamezni del, št. 145 v stavbi ..., k.o....; - posamezni del, št. 311 v stavbi ..., k.o. ...; - parc. št. 1825/23, k.o. ...

v 15 dneh, da ne bo izvršbe; - pod III. točko razsodilo, da je tožena stranka dolžna dopustiti izvršbo na pridobljenih nepremičninah, parc. št. 744/0, k.o. ..., parc. št. 743/0, k.o. ... in posamezni del, št. 12 v stavbi 3636, k.o. ... do poplačila terjatve druge tožeče stranke v višini 15,404.404,71 EUR in - pod IV. točko še odločilo, da je tožena stranka dolžna prvi tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 6.99,64 EUR in drugi tožeči stranki v višini 13.513,15 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje, v roku 15, da ne bo izvršbe.

2. Zoper sodbo v točkah I, III in IV, v delih, v katerih je prvostopenjsko sodišče ugodilo zahtevku druge tožeče stranke v zvezi s sklenjeno darilno pogodbo z dne 18. 2. 2011 med dolžnikom (darovalcem), A.A., stanujočim .... in obdarjenko, B.B., stanujočo ..., vlaga tožena stranka pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da v primeru druge tožeče stranke še vedno vztraja, da je bila z njene strani tožba vložena prepozno, to je po izteku triletnega prekluzivnega roka od storjenega izpodbojnega dejanja. Izpostavlja 257. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki v drugem odstavku določa, da se rok treh let šteje od dneva, ko je bilo izpodbojno pravno dejanje storjeno, torej od dneva 18. 2. 2011, ko je bila darilna pogodba sklenjena. Z navedenim dnem je bila namreč lastninska pravica prenesena s strani A.A. na B.B. Z navedenim dnem je bil. t.i. razpolagalni pravni posel izveden in ne, kot zaključuje prvostopenjsko sodišče, da je bil izveden z dnem vpisa v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče je namreč v 12. točki obrazložitve ugotovilo, da je s sklepom z dne 15. 3. 2011 dovolilo vknjižbo lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 18. 2. 2011. Izhajajoč iz navedenega je v nasprotju z zaključki sodišča v točki 12 obrazložitve, v kateri ugotavlja, da je rok za vložitev tožbe začel teči od 1. 3. 2011, po prepričanju tožene stranke ta pričel teči 18. 2. 2011, to je od dne izvedbe razpolagalnega pravnega posla, s čemer je bila tožba druge tožeče stranke vložena prepozno in bi bilo potrebno njen tožbeni zahtevek v izpodbijanem delu zavrniti. Navedeno pomeni napačno uporabo materialnega prava, posledično pa je podan tudi pritožbeni razlog iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu, tako da se tožbeni zahtevek v razmerju do druge tožeče stranke v celoti zavrne in odloči o pritožbenih stroških, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Druga tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe v izpodbijanem delu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja.

6. V obravnavani zadevi je pritožbeno sporno ali je bila tožba druge tožeče stranke, v kateri je ta postavila zahtevek za ugotovitev neučinkovitosti darilne pogodbe, sklenjene med toženo stranko kot obdarjenko in njenim očetom kot darovalcem, do višine terjatve druge tožeče stranke do dolžnika A.A., vložena pravočasno.

7. V skladu z 257. členom OZ se lahko tožba v primeru odplačnih razpolaganj vloži v enem letu, v drugih primerih pa v treh letih, šteto od dneva, ko je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje.

8. Sodišče prve stopnje je glede izpodbijanega dela odločitve in v zvezi z ugovorom, da je tožba druge tožeče stranke vložena prepozno, ugotovilo: - da je bil zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, kateremu je bila med drugim priložena darilna pogodba z dne 18. 2. 2011, vložen dne 1. 3. 2011 in - da rok za vložitev tožbe teče od 1. 3. 2011, ker je bil takrat izveden razpolagalni posel, ter je nato, glede na dejstvo, da je v obravnavanem primeru predmet izpodbijanja neodplačno pravno dejanje, zaključilo, da je upoštevaje triletni prekluzivni rok, dne 28. 2. 2014 vložena tožba druge tožeče stranke, vložena pravočasno.

9. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, ter da bi moralo sodišče prve stopnje za začetek triletnega roka za vložitev tožbe upoštevati datum sklenitve predmetne darilne pogodbe, to je 18. 2. 2011. 10. Pritožbeno stališče temelji na zmotni razlagi, da je bila z dnem sklenitve darilne pogodbe, to je z dnem 18. 2. 2012, lastninska pravica prenesena s strani A.A. na toženo stranko, ker da naj bi bil s tem dnem izveden t.i. razpolagalni pravni posel in ne, da je bil izveden z dnem vpisa v zemljiško knjigo, kot to zaključuje sodišče prve stopnje.

11. Takšno pritožbeno stališče je materialnopravno zmotno. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah potrebno izhajati iz temeljnega načela ločevanja med zavezovalnim (sklenitvijo pravnega posla - v obravnavanem primeru darilne pogodbe) in razpolagalnim pravnim poslom (vpisom pravnega posla v zemljiško knjigo).

12. Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).

13. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi izpodbojnega pravnega posla vložen dne 1. 3. 2011, je presoja sodišča prve stopnje, da je tožba druge tožene stranke z dne 28. 2. 2014 vložena pravočasno, materialnopravno pravilna.

14. Glede na obrazloženo in ob ugotovitvi, da obrazložitvi sodišča prve stopnje ni mogoče očitati uveljavljane protispisnosti in pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, ter ob izostanku drugih pritožbenih razlogov, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).