Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe, pritožbe in revizije. Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. točki izreka sklepa zavrnilo predlog prvotožene stranke za vrnitev sodne takse za predlog za obnovo postopka, v II. točki izreka je ugodilo predlogu prvotožene stranke za vrnitev sodne takse za revizijo v višini 2.175,00 EUR, v preostalem delu, tj. v isti višini, pa je njen predlog zavrnilo.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje prvotožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za vrnitev sodne takse, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso podani pogoji za vrnitev takse, ki jo je prvotožena stranka plačala za predlog za obnovo postopka. Navedlo je, da je prvotožena stranka predlog za obnovo sicer umaknila, vendar pa Zakon o sodnih taksah (ZST-1) za primer umika predloga za obnovo postopka ne predvideva, da bi se taksa po tar. št. 1134 znižala.

5. Pravico do vrnitve takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno (prvi odstavek 36. člena ZST-1). Prvotožena stranka trdi, da je še pred opravo sodnega dejanja glede predloga za obnovo postopka ta predlog umaknila, kar pomeni, da ima zaradi neoprave procesnega dejanja po prvem odstavku 36. člena ZST-1 pravico do vrnitve takse. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe (tar. št. 1112), pritožbe (tar. št. 1122) in revizije (tar. št. 1133).1 Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini. Zato ni podlage za uporabo zakonske analogije s tar. št. 1111 in 1112, za katero se zavzema prvotožena stranka. Tar. št. 1112 pa se tudi sicer ne nanaša na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, temveč na postopek pred sodiščem prve stopnje. To sodišče je v zadevi Cst 144/2020 že poudarilo, da je sodna taksa javnopravna obveznost in kot taka ne dopušča uporabe smiselne ali celo analogne uporabe določb ZST-1 glede vračila sodne takse, kjer je izrecno predpisano vračilo sodne takse le v določenih primerih.2 Zato se pritožbeno sodišče tudi ne strinja z razlogi iz sodne prakse, ki jo v članku z naslovom "IZ PRAKSE: Vračilo plačane sodne takse za predlog za obnovo postopka" povzema Igor Cek,3 na katerega se sklicuje prvotožena stranka v podporo svojemu stališču. Na to prakso (pri čemer se niti ne ve, za odločitev katerega sodišča gre) pa sodišče tudi ni vezano.

6. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) ter ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Enako velja npr. pri postopkih v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok (poglavje 1.2 Taksne tarife), v delovnih in socialnih sporih (poglavje 2 Taksne tarife), v upravnih sporih (poglavje 6. Taksne tarife), v nepravdnih postopkih (poglavje 9.1 Taksne tarife), itd. 2 Prav tako je navedlo, da se ne strinja z razlogi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 435/2010. 3 I. Cek: IZ PRAKSE: Vračilo plačane sodne takse za predlog za obnovo postopka, objavljeno na portalu IUS-INFO dne 28. 6. 2017 (dostopno na https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/199222).