Jedro

V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v pokojnino spada tudi letni dodatek in se določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo na plačo, smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino (drugi odstavek 128. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom ustavilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne denarne prejemke.

2. Upnik se v pravočasni pritožbi sklicuje na pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da iz evidenc ZPIZ, v katere je sodišče prve stopnje vpogledalo 17. 4. 2019, izhaja, da je dolžnik 30. 11. 2018 prejel dodatek v višini 81,00 EUR, ki se šteje kot rubljiv prejemek. Nadalje je dolžnik v mesecu februarja in marcu 2019 prejel znesek pokojnine višji od 533,83 EUR. Upnik zato sodišču druge stopnje predlaga odpravo nezakonitega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da v skladu s tretjim odstavkom 133.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavi izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne denarne prejemke, utemeljilo z obrazložitvijo, da je na podlagi vpogleda v uradne evidence dolžnikovega dolžnika ZPIZ in pisanja ZPIZ z dne 31. 8. 2018 ugotovilo, da dolžnik v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov. Prav tako je bilo ob vpogledu v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja razvidno, da dolžnik ne prejema prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je ZPIZ sklep o izvršbi zoper dolžnika prejel 12. 1. 2018. Z dopisom z dne 31. 8. 2018 je sodišče prve stopnje nato obvestil, da predmetnega sklepa ne more realizirati, ker je dolžnik prejemnik mesečne pokojninske dajatve v višini 533,83 EUR, ki ne dosega 76 % minimalne plače, letni dodatek pa dolžniku ni bil izplačan.

7. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je iz registra ZPIZ, v katerega je 17. 4. 2019 vpogledalo sodišče prve stopnje (priloga D3 in D4), razvidno, da je dolžnik po dopisu ZPIZ-a, dne 30. 11. 2018, prejel dodatek za rekreacijo v višini 81,00 EUR, vendar pri tem spregleda, da v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v pokojnino spada tudi letni dodatek in da se določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo na plačo, smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino (drugi odstavek 128. člena ZIZ).

8. Navedeno pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju dolžnikovega prejema rubljivih prejemkov upoštevati omejitev izvršbe iz 102. člen ZIZ, v skladu s katerim je na dolžnikovo pokojnino možno seči le tako, da dolžniku ostane znesek najmanj v višini 76 % minimalne plače (do 1. 1. 2019 je znesek v višini 76 % minimalne plače znašal 640,52 EUR, od 1. 1. 2019 pa znaša 673,84 EUR). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnik ob upoštevanju letnega dodatka za rekreacijo v mesecu novembru 2018 prejel 614,83 EUR pokojnine, prav tako v mesecu februarja in marcu 2019, ki ju izpostavlja upnik, ni prejel pokojnine, višje od 673,84 EUR. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ni prejel rubljivih prejemkov.

9. V zvezi z judikatom VSC sklep II Ip 393/2016, na katerega se sklicuje upnik, pa je pojasniti, da iz njega izhaja, da letni dodatek za rekreacijo ne predstavlja prejemka, ki bi bil izvzet iz izvršbe na podlagi 101. člena ZIZ. Razlikuje se tudi dejansko stanje zadeve, saj je bil znesek letnega dodatka dolžnika v zadevi iz judikata višji od dodatka v obravnavani zadevi, zato je bilo nanj mogoče poseči tudi ob upoštevanju pojasnjene omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ.

10. Upoštevaje navedeno in ker sodišče druge stopnje ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).