Jedro

Pravna ureditev iz 24. člena ZBPP organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavani zadevi gre za vprašanje verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (predloga za obnovo pravdnega postopka). Organ za BPP je jasno in na zakonu utemeljeno pojasnil, zakaj prejema opomina ne šteje za novo dejstvo, s katerim bi lahko tožnica uspešno uveljavljala obnovo pravdnega postopka. Tudi po presoji sodišča je organ utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) v prvi točki izreka zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje na podlagi predloga za obnovo pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2235/2013, zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe in plačila 56.000,00 EUR. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je zavrgel tožničino prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks v istem pravdnem postopku.

2. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z neizpolnjevanjem objektivnega pogoja na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj je ocenil, da tožnica v postopku obnove nima verjetnih izgledov za uspeh. Citira določbi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in drugega odstavka 395. člena ZBPP, ki določata razloge za obnovo postopka. Tožnica je kot razlog za obnovo postopka navedla nastanek novega dejstva dne 1. 9. 2017, to je prejem opomina podjetja A. d.o.o. št. 2017-14 z dne 23. 8. 2017, ki naj bi izpodbijal odločitev sodišča z dne 12. 4. 2016 in potrjeval lastništvo tožnice. Iz opomina izhaja, da je navedeno podjetje ugotovilo neporavnane zapadle obveznosti iz naslova garažnin za mesece februar 2015, januar 2016 in december 2016, v skupni višini 236,10 EUR. Ker je tožnica imela v mesecu septembru 2017 neporavnane obveznosti le za tri mesece, je organ za BPP ocenil, da je račune za obveznosti za preostale mesece že prejela oziroma plačala, zato bi plačilo računov lahko uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje. Če pa prejem opomina dne 1. 9. 2017 pomeni za tožnico novo dejstvo, pa po prepričanju organa za BPP ne more predstavljati obnovitvenega razloga, saj to dejstvo ni obstajalo že v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Na podlagi navedenega je zato zaključil, da je tožničina prošnja v nasprotju s pravno podlago in nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je njeno prošnjo v tem delu zavrnil. 3. Tožnica se z odločitvijo v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ne strinja. V tožbi podaja več ugovorov glede vodenja pravdnega postopka, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP. Organu za BPP očita, da je sprejel odločitev, preden se je spustil v presojo zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP. Zavrača njegovo ugotovitev, da je podjetje A. d.o.o. tožnici pošiljalo mesečne račune in da jih je tožnica prejela. Navedeno podjetje račune pošilja enkrat letno, predmetnih računov pa pred pravnomočnostjo sodbe v pravdnem postopku ni prejela, zato ni mogla biti prekludirana glede vložitve predloga za obnovo postopka. Prav tako pa opomin vsebuje dejstva in dokaze, ki so nastali v času pred izdajo sodbe v pravdnem postopku, tožnica pa je zanje izvedela dne 1. 9. 2017 s prejemom opomina. Meni, da v postopku ugotovljeno dejansko stanje nima vzročne povezave s 24. členom ZBPP, na podlagi katerega je sodišče meritorno odločilo po določilih ZPP, ki so sicer namenjena uporabi višjih sodišč v postopku obnove postopka, ne pa tudi sodišču v obravnavani zadevi. Poleg napačne pravne podlage opozarja na pomanjkljivost obrazložitve ključnih dejstev, potrebnih za odločitev, ter potrebo, da bi jo v postopku pozvali k dopolnitvi vloge. Meni, da iz navedenih kršitev izhajajo protipravna ravnanja sodnic, ki so odločale v tem in pravdnem postopku. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da tožnici dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem pravdnem postopku.

4. Organ za BPP v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem se opira na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Dodatno še navaja, da je v izpodbijani odločbi resda navedel, da gre za mesečne račune, saj so v opominu kot datum zapadlosti navedeni različni meseci, vendar tožbena navedba, da gre za plačilo računov na letni ravni oziroma enkrat na leto, ne vpliva na sprejeto odločitev. V izpodbijani odločbi je želel le poudariti, da je s tem, ko je tožnica prejela opomin za plačilo neporavnanih obveznosti, morala prejemati tudi račune, ko so zapadli (mesečno ali na letni ravni) v plačilo, iz česar izhaja, da je za to dejstvo (plačevanje računov iz naslova garažnine) vedela že pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje in bi ga v tem postopku lahko uveljavljala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Sporno je torej, ali je tožnica upravičena do BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zvezi s predlogom za obnovo pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2235/2013. 7. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeva za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku te določbe ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. V obravnavani zadevi gre za vprašanje verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (predloga za obnovo pravdnega postopka). Organ za BPP je jasno in na zakonu utemeljeno pojasnil, zakaj prejema opomina ne šteje za novo dejstvo, s katerim bi lahko tožnica uspešno uveljavljala obnovo pravdnega postopka. Tudi po presoji sodišča je organ utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do BPP, iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi, na katere se sodišče sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in jih zato ne ponavlja, se pa v nadaljevanju opredeljuje do ostalih relevantnih tožbenih trditev. Tožbenih navedb, ki za odločitev niso relevantne, in navedb, ki se nanašajo na tiste odločitve, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu, sodišče ni presojalo.

10. Sodišče uvodoma odgovarja na tožbeni ugovor, da bi moral organ za BPP za presojo vprašanja verjetnosti uspeha obnovitvenih razlogov uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ne ZPP, kot je bilo v obravnavani zadevi. Sodišče pritrjuje odločitvi organa za BPP, da pravno podlago, na kateri sloni izpodbijana odločitev, predstavljata določbi 394. in 395. člena ZPP, ki dovoljujeta obnovo postopka v pravnomočno končanemu pravdnem postopku. Tako je po 10. točki 394. člena ZPP obnovo postopka mogoče predlagati, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Obnova postopka pa se lahko dovoli samo, če stranka novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Iz upravnega spisa in toženih navedb je razvidno, da želi tožnica uveljavljati obnovitveni razlog v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2235/2013, zato je organ za BPP ravnal pravilno, ko je predlog za obnovo postopka obravnaval po določilih pravdnega postopka, medtem ko je obravnavano zadevo vodil po določilih upravnega postopka.

11. V zvezi s tožničinim ugovorom, da je odločitev organa za BPP zmotna, saj tožnica računov ni prejela pred pravnomočnostjo sodbe, zato ni mogla biti prekludirana glede vložitve predloga za obnovo postopka, sodišče najprej pojasnjuje, da za odločitev o zadevi ni ključno samo dejstvo prejema računov, temveč seznanjenost z obveznostjo plačila le-teh, kar tožnica navaja kot novo dejstvo oziroma dokaz, s katerim želi uveljavljati obnovo postopka. Sodišče ugotavlja, da prejem opomina za plačilo zapadlih obveznosti ne izkazuje, da tožnica za dejstvo (to je plačevanje računov iz naslova garažnine) ni vedela že v prejšnjem postopku, temveč gre iz narave listine (opomina za neporavnane obveznosti) utemeljeno sklepati ravno nasprotno - tožnica je prejela račune, ko so ti zapadli v plačilo, v posledici česar prejem opomina ne more predstavljati obnovitvenega razloga, kar je obrazložil tudi organ za BPP v izpodbijani odločbi. Tožnica drugih okoliščin, ki bi pojasnjevale, zakaj prejem opomina šteti kot nov dokaz v tem postopku, niti ne ponudi. Četudi je bila tožnica o obveznosti plačila računov dejansko obveščena šele s prejemom opomina dne 1. 9. 2017, kot to zatrjuje, pa je to dejstvo nastalo po pravnomočnosti sodbe z dne 12. 6. 2016, zato ga ni mogoče upoštevati kot razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti. Nova dejstva ali dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze. Zato po presoji sodišča odločitev organa za BPP o tem, da se uveljavljano dejstvo ne šteje kot novo, temelji na pravilni razlagi materialnega prava glede uspešnosti razlogov za obnovo postopka in ne na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja glede tožničinega prejema računov, kot to zmotno meni.

12. Upoštevaje navedeno, organ za BPP torej utemeljeno ugotavlja, da tožničin zahtevek nima verjetnih izgledov za uspeh že zato, ker tožnica ni izkazala zakonsko relevantnih razlogov za obnovo postopka po 394. členu ZPP. Organ za BPP je to ugotovitev tudi pravilno upošteval pri sprejemu odločitve o upravičenosti do BPP ter na podlagi 24. člena ZBPP pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje objektivnih pogojev za dodelitev BPP. Zato sodišče kot pravno relevantna ne more upoštevati tožničina ugovora, da v postopku ugotovljene okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katerimi vlaga prošnjo za BPP, niso imele neposredne povezave s 24. členom ZBPP, in da je organ za BPP sprejel odločitev, preden se je spustil v presojo zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP. V tem smislu je nerelevanten tudi tožbeni ugovor, da bi moral organ za BPP tožnico pozvati k dopolnitvi vloge, saj je odločitev sprejel na podlagi razlage materialnega prava o neizpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, medtem ko za odločitev relevantno dejansko stanje zadeve, v zvezi s katerim tožnica zmotno meni, da bi ji pripadala pravica do dopolnitve vloge, ni bilo sporno.

13. Ob tem sodišče še dodaja, da opomin niti vsebinsko ne bi mogel vplivati na drugačen izid pravdnega postopka, s katerim je sodišče izreklo za nično prodajno pogodbo za dve nepremičnini (stanovanje in garažo), ki ju je tožnica na podlagi te pogodbe prejela v solast. Okoliščina, da je bila tožnica kot solastnica nepremičnine zavezana k plačilu obveznosti iz naslova garažnine, ne dokazuje, da je bila pravna podlaga za nakup te nepremičnine (to je prodajna pogodba) zakonita in da bi bila lahko na tej podlagi za tožnico izdana ugodnejša odločba, temveč lahko zgolj izkazuje obstoj solastništva tožnice nad to nepremičnino, kar pa med strankama v tej pravdni zadevi ni bilo sporno.

14. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnica v tožbi ni predlagala novih dokazov oziroma navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.