Jedro

Ker pomanjkljivosti v odrejenem roku niso bile odpravljene, tožbe pa zaradi tega ni bilo mogoče obravnavati, je sodišče prve stopnje takšno tožbo pravilno zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 2264/97 z dne 4.5.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik pri tem sodišču vložil tožbo, ki je označena kot pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor L., v kateri navaja, da je Upravna enota, Oddelek za okolje in prostor v C., zavrnil njegov zahtevek za vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču, ki je bilo nacionalizirano njegovim staršem. Dne 11.8.1997 je predložil dopis, prav tako naslovljen na Ministrstvo za okolje in prostor, v katerem navaja, da želi sprožiti upravni spor in tožiti, če ni prepozno. Prejel je namreč obvestilo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enota C. Pripominja, da je plačal depozit, inšpektor pa mu ne verjame. Vložil je vlogo za izvedbo manjših gradbenih del, vendar nima soglasja sosedov, ker lastništvo v zemljiški knjigi še vedno ni urejeno. Ker tožba ni bila popolna, je sodišče tožnika dne 25.11.1998 pozvalo, da v osmih dneh predloži akt, ki ga s tožbo izpodbija, razloži zakaj toži in navede razloge, zaradi katerih izpodbija upravni akt. Tožnik je poziv prejel dne 28.11.1998, nanj pa v odrejenem roku ni odgovoril. Ker sodišče takšne tožbe ni moglo obravnavati, jo je na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS), zavrglo.

Tožnik v pritožbi med drugim navaja, da morda res ni sposoben sestaviti tožbo, vendar ga nihče od desetih odvetnikov ni bil pripravljen zastopati v tem sporu. Ker vlada v njegovem arhivu zaradi požara in dvakratne poplave zmešnjava, se tudi glede pojasnil, ki izhajajo iz obrazložitve, ne znajde. Sprašuje, ali se ne bi postopek skrajšal, če bi mu bila omogočena prisotnost in bi se dogovorili za kompenzacijo. Če sodišče izigrava zakon in pomaga pri nepošteni prilastitvi zemljišča v vrednosti 30.000 DEM, ki je bilo nacionalizirano tožnikovim staršem, naj vsaj omogoči potomcem razlaščencev priti do zemljišč na drugem prostoru.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, tožnik tožbi ni predložil upravnega akta, ki naj bi ga s tožbo izpodbijal. Tej ugotovitvi tožnik v pritožbi niti ne ugovarja. Iz vsebine tožbe in priloženega dopisa z dne 11.8.1997, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni mogoče ugotoviti, zakaj je tožba vložena in kateri so razlogi, zaradi katerih tožnik izpodbija upravni akt. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je izvedlo postopek za odpravo pomanjkljivosti tožbe. Ker tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ni odpravil, je tudi po presoji pritožbenega sodišča, ostala tožnikova tožba tako nepopolna, da je ni bilo mogoče obravnavati. Prvostopno sodišče je zato pravilno odločilo, ko je takšno tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev v tej zadevi ne morajo vplivati, saj se ne nanašajo na razloge izpodbijanega sklepa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.