Jedro

1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen.

2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.

Izrek

Pritožbi predlagateljice se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru predlagateljice zoper sklep z dne 4.6.1997, Dn. št. 633/96, ta sklep razveljavi in zadeva vrača prvostopnemu sodišču (zemljiškoknjižnemu referentu) v ponovno odločanje, hkrati pa odreja izbris zaznambe zavrnitve predloga in vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper zemljiškoknjižni sklep istega sodišča z dne 4.6.1997 Dn. št. 633/96 kot neutemeljen ter odločilo, da se navedeni sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico pri vl. št. 93 k.o. Š.

s pripisanimi parcelami št. 3776 in 4469 v uporabi K., vzdrži v veljavi.

Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper sklep pritožuje predlagateljica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni v smislu pritožbe. V pritožbi meni, da je zemljiška knjiga dolžna izvesti nesporen del zemljiškoknjižnega predloga. Predlog za vpis lastnine na predlagateljico na citiranih parcelah izhaja iz pogodbe.

Temelji pa tudi na samem Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ker iz obrazložitve sklepa izhaja, da je utemeljen zahtevek za vpis lastninske pravice samo pri določenih parcelah, bi moralo sodišče izvesti vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico pri teh parcelah, tako da bi v skladu z zemljiškoknjižno tehniko odprlo nov vložek in tja vpisalo predmetne parcele ter na njih izvedlo vknjižbo lastninske pravice na RS. Glede parcel, pri katerih pa listina ni bila v skladu z zemljiškoknjižnim stanjem, bi moralo skladno z 69. členom ZZK naložiti predlagateljici uskladitev predloga.

Pritožba je utemeljena.

Stališče pritožbe, da bi prvostopno sodišče moralo izvesti tisti del zemljiškoknjižnega predloga, ki je bil usklajen z zemljiškoknjžnimi podatki tako, da bi odprlo nov zemljiškoknižni vložek in tja vpisalo parcele, glede katerih je štelo, da je zemljiškoknjižni predlog za vpis utemeljen, je sicer zmotno. Zemljiškoknjižni postopek je namreč formalen postopek, predlog za vpis pa mora biti po 2. točki 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK - Uradni list RS št. 33/95) vložen v skladu s 75. členom ZZK, ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, predpisanem s strani ministra za pravosodje. Po 40. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS št. 77/95) pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog za odpis nepremičnine iz določenega vložka in vpis v nov vložek je predpisan z obrazcem PKZ št. 9, medtem ko je v obravnavani zadevi bil predlog vložen v obliki rubrik, ki ustrezajo obrazcu PKZ št. 6, saj je bil predlagan vpis pri celotnem vložku. Taka rešitev zadeve, kot jo v pritožbi predlaga predlagatljica postopka, torej ne bi bila pravilna. Pač pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev vknjižbe lastninske pravice pri vl. št. 93 k.o. Š. zgolj zaradi tega, ker se površina parcele, navedene v predlogu za vpis, ne ujema z zemljiškoknjižnimi podatki. S predlaganim vpisom lastninske pravice (vpis v evidenični list B - 52. člen ZZK) se namreč ne posega v podatke o nepremičninah, ki so obseženi v evidenčnem listu A, torej ne gre za spremembo parcelnih številk, površine in splošne vrste rabe, kot so evidentirani v katastru (9. in 51. člen ZZK). Ti podatki se po 16. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige vpisujejo na podlagi listin, ki jih izda za geodetske zadeve pristojen upravni organ, to je na podlagi zemljiškega katastra, ki predstavlja evidenco o pravno pomembnih dejanskih lastnostih nepremičin. O evenutalnih spremembah teh podatkov obvešča sodišče geodetska uprava po izvedenih postopkih po uradni dolžnosti. Res sicer 9. člen ZZK določa, da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon ter da mora biti po 3. odst. 76. člena ZZK nepremičnina, na katero se vpis nanaša, v predlogu označena s podatki iz zemljiške knjige, vendar hkrati Pravilnik o vodenju zemljiške knjige kot specialen predpis za vodenje zemljiške knjige v 1. in 2. odst. 40. člena določa obrazce predlogov za vpis oziroma vlogo. Obrazec PKZ št. 6 (predlog za vpis/izbris vknjižbe pravice) predvideva označbo nepremičnine le s parcelno številko ali identifikacijsko številko oziroma opisom, ne pa tudi drugimi podatki (bistven in pomemben je torej le podatek o parcelni številki nepremičnine), medtem ko obrazec PKZ št. 9 (predlog za odpis nepremičnine) predvideva in določa pri navedbi podatkov o nepremičini parcelno številko, vrsto rabe, površino in druga identifikacijska števila oziroma opise (in so torej bistveni in pomembni podatki o parcelni številki, vrsti rabe in površini nepremičnine). Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) torej podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.

Iz predloga za vpis lastninske pravice jasno izhaja, da predlagateljica želi pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 93 k.o. Š.

doseči zgolj vknjižbo lastninske pravice na Republiko Slovenijo, ne pa tudi spremembe podatkov o kulturi in površini nepremičnin, vpisanih pri tem vložku. Po oceni pritožbenega sodišča zato zgolj zaradi neujemanja teh podatkov, ki so v predlogu povsem odveč, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev predloga.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 95. člena ZZK pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugodi ugovoru predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, saj je ugovor po vsebini enak pritožbenim navedbam, in sklep z dne 4.6.1997 razveljavi, hkrati pa je odredilo tudi izbris zaznambe zavrnitve predloga in vložene pritožbe. Pri ponovnem obravnavanju predloga za vpis bo zemljiškoknjižna referentka morala oceniti še ostale predpostavke, ki so pogoji za zahtevani vpis, zgolj zaradi do sedaj ugotovljenih pomanjkljivosti v predlogu pa podlage za zavrnitev predloga ne bo imela.