Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v skladu z določilom prvega odstavka 435. člena OZ plačati še preostanek po vtoževanem računu ter v skladu z določilom 378. člena OZ tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 303,39 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti pravdne stroške (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka toženi stranki po njenem naročilu dobavila material, katerega ji tožena stranka ni plačala.

2. Proti izpodbijani sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Trdila je, da materiala, zaračunanega v vtoževanem računu, ni dolžna plačati, ker: (1) materiala nikoli ne naroča telefonsko, (2) material manjših vrednosti vedno plača v poslovalnici tožeče stranke, večje zneske pa po predračunu, (3) kamionsko dostavo naroči le v primeru večjih količin, (4) dobavo blaga vedno naroči neposredno na naslov naročnika njihovih izvedbenih del, ne pa na njen sedež in (5) podpis na dobavnici ni podpis njenega zakonitega zastopnika, ki edini podpisuje dobavnice. Smiselno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem sporu gre za gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Ker v tem primeru ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, je skladno z določilom petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila dobavo 20 kosov fasadnega lepila na njen poslovni naslov, da je tožeča stranka toženi stranki 2. 9. 2022 dostavila naročeno fasadno lepilo, da je tožena stranka podpisala dobavnico, da je na podlagi navedenega tožeča stranka izdala račun št. R-22-17004 v višini 370,14 EUR z zapadlostjo 11. 10. 2022, da je tožena stranka navedeni račun dne 27. 10. 2022 delno poravnala, da tožena stranka preostanka računa ni plačala, zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v skladu z določilom prvega odstavka 435. člena Obligacijskega zakonika (OZ)1 plačati še preostanek po vtoževanem računu ter v skladu z določilom 378. člena OZ tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

8. Tožena stranka je v pritožbi nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje o pravno odločilnih dejstvih. Ker to v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog, tožene stranka s svojo pritožbo že zaradi navedenega ne more uspeti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

9. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Iz določila prvega odstavka 435. člena OZ izhaja, da se s prodajno pogodbo prodajalec kupcu zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.