- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep Cpg 1964/93
ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.1964.93 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10.11.1993 je sodišče prve stopnje napotilo upnika H., ki ga zastopa odvetnik Z. C., da začne pravdni oz. drug postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v višini 174,993.428,36 SIT, ker da je stečajni upravitelj prerekal upnikovo terjatev iz naslova kredita.
Proti sklepu je upnik po pooblaščencu pravočasno vložil pritožbo.
Zatrjuje, da je izpodbijani sklep napačen. Sodišče bi moralo napotiti na pravdo stečajnega dolžnika. Upnik je namreč prijavil terjatev v višini 106,742.382 ATS in je za to terjatev že pridobil izvršilno listino - sporazum strank, ki je bil sklenjen pred sodiščem prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Iz upnikove prijave terjatve z dne 29.4.1993 in njej priloženih listin, sporazuma o zavarovanju terjatev sklenjenem pred sodiščem prve stopnje je razvidno, da prijavljena terjatev v znesku 106,742.382,80 ATS predstavlja v osnovi terjatev iz kreditne pogodbe z dne 9.11.1991. Toda sporazum, ki sta ga stranki sklenili pred sodiščem prve stopnje dne 14.2.1992 ima moč sodne poravnave (glej 2. odst. 251. c člena ZIP), torej predstavlja izvršilni naslov (glej 1. tč. 2. odst. 16. čl. ZIP). Ker je upnik v stečajnem postopku prijavil terjatev, za katero je torej že pridobil izvršilni naslov in ker je tako terjatev deloma prerekal stečajni upravitelj, bi moral stečajni senat napotiti stečajnega dolžnika oz. stečajnega upravitelja, da začne s pravdo ali drug postopek za ugotovitev neobstoja prijavljene terjatve (2. odst. 127. čl. ZPPSL) in ne stečajnega upnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je napotilo upnika, da začne pravdo oz. drug postopek za ugotovitev delno prerekane terjatve, vpisane v seznamu terjatev pod zap. št. 97. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL).