Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95697/2011 z dne 5. 7. 2011 ostane v veljavi: - v 1. točki izreka za glavnico v znesku 8.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo: - od zneska 2.000,00 EUR od 1. 1. 2011 do plačila, - od zneska 2.000,00 EUR od 1. 3. 2011 do plačila, - od zneska 2.000,00 EUR od 1. 5. 2011 do plačila in - od zneska 2.000,00 EUR od 1. 7. 2011 do plačila - in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 158,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 29. 7. 2011 do plačila (točka I). V preostalem delu 3. točke izreka je sklep o izvršbi razveljavilo (točka II) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.248,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (točka III).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in v nadaljevanju navaja, da tožena stranka s tožnikom ni nikoli sklenila pogodbe o igranju rokometa, niti sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij. A. A. je mandat predsednika prenehal 20. 2. 2007, kar pomeni, da je vse pogodbe po navedenem datumu sklepal brez pooblastila tožene stranke. Občni zbor tožene stranke je dne 2. 5. 2011 ugotovil in potrdil prenehanje predsedniškega mandata A. A. Okoliščina, da je bil A. A. v registru društev vpisan do vpisa novega predsednika ni relevantna, ker tožnik ni zatrjeval, da je pred podpisom pogodbe vpogledal v register. Ugotovitve prvega sodišča, da člani kluba niso ugovarjali delovanju A. A., da predstavlja toženo stranko kot predsednik, da so bili z njegovim delom seznanjeni tako člani kot organi kluba, ki so ga kot predsednika sprejemali, ne temelji na izvedenem dokaznem postopku. Tak dokaz ni bil ne predlagan, ne izveden. Zakoniti zastopnik tožene stranke M. G. je le izpovedal, da mu o tem ni nič znanega. V postopku ni bilo ugotovljeno, koliko članov kluba je A. A. štelo za predsednika kluba in kateri organi. Tožnik v tej smeri ni podal ustrezne trditvene podlage. Ne Zakon o društvih, ne temeljni akt tožene stranke, ne Obligacijski zakonik, ne določajo, da se neaktivnost članov šteje za soglasje k dejanjem nekoga, ki mandata predsednika nima. Tožena stranka je pojasnila in dokazala, da je imel tožnik status nepogodbenega igralca po pravilih zveze X. (1), ker pogodba, ki jo je sklenil A. A., ni veljavna. Dopis RZS z dne 1. 2. 2013 ni dokaz o veljavnosti pogodbe, ker X. nima pooblastila presojati veljavnosti pogodb. Tožnik je za toženo stranko igral, kar pa ne pomeni, da je bil upravičen za igranje prejemati plačila. Okoliščina, da je Y. plačeval tožniku, ne spreminja ugovornih navedb tožene stranke. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da Y. ni deloval mimo volje tožene stranke, temveč v njenem imenu in na njen račun. Y. je bil ustanovljen kot zasebni zavod brez pooblastila, da izraža voljo v imenu in na račun tožene stranke, šlo je za privatni projekt A. A. Izpodbijana sodba odraža simpatijo sodišča do zahtevka tožnika. Podana je bistvena kršitev določb ZPP, saj je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, vsebini listin in izvedenih dokazov ter vsebino teh listin in dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Naloga sodnika v postopku pred sodiščem prve stopnje je, da v postopku postavlja vprašanja in pravdnim strankam predstavi svoje materialnopravne poglede na zadevo, ki jo obravnava, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, za katere sodišče meni, da so odločilna za presojo (ne)utemeljenosti zahtevka. Takšno nalogo sodniku nalaga 285. člen ZPP, ker sodišče odloča v okviru trditvene podlage pravdnih strank. Materialnoprocesno vodstvo sodišča v postopku je bilo nekoliko pomanjkljivo, kljub temu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku niso bile storjene bistvene kršitve postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), kakor tudi ne bistvene kršitve postopka na katere opozarja pritožba. Ob upoštevanju celovite trditvene podlage pravdnih strank, s tem, da se je tožnik skliceval tudi na trditve stranskega intervenienta, je neutemeljena pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni odločalo v okviru trditvene podlage pravdnih strank, in da zato niso bili predlagani in izvedeni dokazi, ki bi potrjevali, da je A. A. imel pooblastilo, da tudi po prenehanju predsedniškega mandata zastopa toženo stranko. V sodbi ni glede odločilnih dejstev nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki. Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana, pri tem pa na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ocenilo, katera dejstva se štejejo za dokazana, kar je v sodbi pregledno, sistematično in podrobno obrazložilo.

5. Tožnik je 6. 5. 2008 s toženo stranko, ki jo je zastopal A. A. sklenil pogodbo, s katero se je tožnik zavezal nastopati za toženo stranko v tekmovalnih sezonah 2008 - 2011, tožena stranka pa se je zavezala plačati mesečne štipendije v višini, kot izhajajo iz pogodbe. Dne 22. 11. 2010 sta se pravdni stranki dogovorili za sporazumno prekinitev sodelovanja in ugotovili višino denarne obveznosti tožene stranke do tožnika, ki jo tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Tudi sporazum je v imenu tožene stranke podpisal A. A. Iz zapisnika občnega zbora z dne 20. 2. 2003 izhaja, da je bil za predsednika tožene stranke izvoljen A. A. za dobo štirih let, po izteku štiriletnega mandata pa tožena stranka ni izvedla novih volitev za predsednika vse do izrednega občnega zbora dne 3. 5. 2011. 6. Tožnik je igral kot profesionalni rokometaš pri toženi stranki, kar potrjuje izpovedba tožnika, sklenjena pogodba in dopisa X., da je bil tožnik pogodbeni igralec pri toženi stranki. Tudi zakoniti zastopnik tožene stranke je izpovedal, da je ob prevzemu funkcije predsednika tožene stranke dobil informacije; da je bil sklenjen s tožnikom sporazum, da je tožnik igral za toženo toženo stranko in prejemal gotovinska plačila, s tožnikom pa je bila sklenjena tudi pogodba o igranju za toženo stranko, ki jo tožena stranka v svoji dokumentaciji ni našla.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik. Okoliščina, ali je tožnik vpogledal v navedeni register, ni odločilna, ker se je v postopku prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ki se je tudi tožniku predstavil kot predsednik kluba. Tožnik ni nikoli prejel nikakršne informacije, da A. A. ni zakoniti zastopnik kluba, in da ni upravičen zastopati tožene stranke. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A. A., da zastopa toženo stranko tudi po preteku predsedniškega mandata. Tožena stranka je sodelovala v republiških ligah in tekmovanjih, kar pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imela zakonitega zastopnika. Člani društva niso imeli le pravice, ampak tudi dolžnost, da po poteku predsedniškega mandata A. A., v skladu s statutom tožene stranke (2) na občnem zboru izvolijo novega predsednika, kar pa očitno niso storili, ker je A. A. kljub težkim finančnim razmeram, ko je bil račun tožene stranke tudi blokiran, zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba. Posebej iz razloga, ker tožena stranka ni predložila niti enega dokaza, da bi člani tožene stranke formalno nasprotovali A. A., da bi opravljal naloge zakonitega zastopnika tožene stranke (razpolagal je z žigom tožene stranke, sklepal je pogodbe tudi z drugimi igralci, poslovnimi partnerji, sponzorji, ustanovljen je bil Y. za zbiranje sponzorskih sredstev za kritje finančnih obveznosti tožene stranke), so ugovori tožene stranke, da A. A. ni imel pooblastila za zastopanje tožene stranke neutemeljeni in sta pogodba in sporazum pravno zavezujoči za toženo stranko.

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora kriti sama stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju X. (2) Podrobneje o tem glej sodbo sodišča prve stopnje tretji odstavek na strani 7 in stran 8.