Jedro

Odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora - sodišče tudi ni dolžno tega posebej utemeljevati, saj je dolžno pretehtati, da je poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica za mladoletnike Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom proti mladoletnemu E. H. odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v katerega mu je vštela čas od 6.00 ure dne 22. 6. 2012 dalje, ko mu je bila odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo osumljenčevega zagovornika zavrnil. 2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je osumljenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 192. člena ZKP. Navaja, da je zoper mladoletnega E. H. odrejen pripor nesorazmeren ukrep, saj bi moralo sodišče, če je že ugotovilo obstoj ponovitvene nevarnosti, skladno z določilom drugega odstavka 192. člena ZKP, odrediti hišni pripor, kot milejši ukrep, ki se je nenazadnje izkazal kot uspešen tudi v postopku I Kpd 3231/2012, saj ga je osumljeni spoštoval, prav tako kot tudi takrat dana navodila. Sodišče bi moralo upoštevati tudi starost mladoletnika, saj tudi ta ne utemeljuje odreditve tako hudega posega v njegove pravice. Zagovornik Vrhovnemu sodišču tako predlaga, da izpodbijana sklepa spremeni tako, da pripor nadomesti z odreditvijo hišnega pripora.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec. Meni, da zatrjevana kršitev ni podana ter predlaga zavrnitev zahteve.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki se o odgovoru nista izjavila.

B.

5. Po določilu prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pri odločanju o odreditvi pripora mora sodišče upoštevati splošno ustavno načelo sorazmernosti, ki je tudi izrecno vgrajeno v besedilo 20. člena Ustave. Sodišče je tako vselej, ko odloča o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti dolžno pretehtati tudi: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu). Tudi po določbi drugega odstavka 192. člena ZKP mora sodišče pri izbiri ukrepa upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim.

6. V nasprotju z mnenjem vlagatelja, odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora in kršitvijo le tega, pač pa s prognozo sodišča, da bo obdolženec, kljub odrejenemu hišnemu priporu, kazniva dejanja ponavljal. Ker pri hišnem priporu celodnevnega nadzora nad obdolžencem ni mogoče zagotoviti, je odreditev hišnega pripora, kot milejšega ukrepa, vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil.(1) Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče jasno in nedvoumno ugotovilo obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti na strani obdolženega oziroma obširno navedlo vse okoliščine, ki opravičujejo obstoj konkretne nevarnosti ponavljanja (predkaznovanost zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ki ga je ponovil že čez nekaj mesecev; da nima sredstev za preživljanje, ki jih pridobiva prav z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj; da ima očitno omogočen dostop do prepovedane droge, ki jo preprodaja; da se ne drži navodil, danih v predhodnem postopku). Nadalje je sodišče povsem jasno, na podlagi teh (subjektivnih) okoliščin, ki nedvomno utemeljujejo visoko stopnjo nevarnosti ponavljanja, sploh spričo velike količine prepovedane droge, ki jo je hranil in zaseženega denarja ter velike nevarnosti, ki jo tovrstna kazniva dejanja predstavljajo za življenje in zdravje ljudi, zaključilo, da je pripor edini ukrep, s katerim se bo preprečila ponovitev kaznivega dejanja. Po takšni presoji ter ob dejstvu, na katerega opozarja tudi vrhovni državni tožilec - da je obdolženi kaznivo dejanje izvrševal na domu, sodišče tudi ni bilo dolžno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka ni odredilo hišnega pripora, saj utemeljevanje neogibnosti pripora, že samo po sebi implicira takšen odgovor.(2) C.

7. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

8. Če bo za osumljenca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Op. št. (1): Tako tudi sodba XI Ips 59808/2011-70 z dne 25. 1. 2012. Op. št. (2): Tako tudi sodba I Ips 356/2005 z dne 24. 11. 2005.