Jedro

Namen instituta odpusta dolga namreč ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jih kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in (2) določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 14. 07. 2015. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnica in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi triletna preizkusna doba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi preizkusnega obdobja upoštevalo navedene okoliščine, ki jih je navedla stečajna dolžnica ter določilo preizkusno obdobje štirih let. Po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti.

5. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (starost dolžnice 37 let, mati samohranilka z enoletnim otrokom, brezposelna, prejema starševski dodatek in socialno pomoč), je sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča pravilno presodilo, da je štiriletna preizkusna doba primerno obdobje, v katerem bo dolžnica bodisi poravnala svoje dolgove, če pa ji to ne bo uspelo, pa ji bodo odpuščeni. Namen instituta odpusta dolga namreč ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jih kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 359. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.