Jedro

Upoštevaje zakonsko ureditev, ki natančno določa maksimalni čas trajanja pripora po vložitvi obtožnice, v sklepu o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici ni treba navajati časa trajanja tega omejevalnega ukrepa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 55916/2023 z dne 28. 8. 2023 zoper obdolženega A. A. podaljšal pripor po vloženi obtožnici iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje velike tatvine po 6. in 3. točki prvega odstavka 205. člena, v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 55916/2023 z dne 7. 9. 2023 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčeva zagovornica, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve zakona. V obrazložitvi zahteve trdi, da v izreku izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni naveden čas, za katerega se podaljša pripor. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

3. Vrhovna državna tožilka spec. Mateja Jadrič Zajec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagala njeno zavrnitev. Navedla je, da ob podaljšanju pripora po vloženi obtožnici ni pravne podlage za časovno omejitev trajanja pripora.

4. Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila obdolženec in njegova zagovornica seznanjena, vendar se o njem nista izjavila.

B.

5. Obdolženčeva zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker v njem ni navedeno za koliko časa se podaljša pripor po vloženi obtožnici. Kršitev utemeljuje z navedbo, da "pravniki sicer vemo, koliko časa lahko traja pripor po vložitvi obtožnice, obdolženci, ki so večinoma pravni laiki, pa lahko razumejo, kot da bodo večno v priporu".

6. V skladu z določbo petega odstavka 207. člena ZKP lahko traja pripor po vložitvi obtožnice največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženca izpusti. Pripor sme trajati najkrajši možni čas, vsi organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pa so dolžni postopati posebej hitro (drugi odstavek 200. člena ZKP). Od podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice senat ne odloča več o podaljšanju pripora, temveč po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor, in izda sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa odpravi pripor (drugi odstavek 207. člena ZKP). Navedene določbe predstavljajo procesno varovalko, ki preprečuje državi, da bi od trenutka vložitve obtožnice za nesorazmerno dolgo časovno obdobje posegala v obdolženčevo pravico do osebne svobode in mu jo odvzela (le) na podlagi pripornega sklepa in ne obsodilne sodbe.

7. Upoštevaje takšno zakonsko ureditev, ki natančno določa maksimalni čas trajanja pripora po vložitvi obtožnice, v sklepu o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici ni treba navajati časa trajanja tega omejevalnega ukrepa.

C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljena kršitev ni podana, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.