Jedro

Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1111/2016-2 z dne 12. 1. 2016 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka, v katerem je toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev tožeče stranke v višini 1.487,67 EUR ter v delu, v katerem so odmerjeni stroški tožeče stranke v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2016 dalje do plačila.

Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka v znesku 919,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka v znesku 364,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo zahteva plačilo kupnine za izdelke za nego mastnih las. Toženka se brani, da so imeli izdelki napako, o kateri je pravočasno in pravilno obvestila tožnika kot prodajalca ter da kupnine ni dolžna plačati, ker je od pogodbe odstopila.

2. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka, v katerem je bilo toženki (takrat dolžnici) naloženo, da v roku 8 dni poravna tožnikovo (takrat upnikovo) terjatev v višini 1.487,67 EUR in v delu, v katerem so bili odmerjeni izvršilni stroški na 44,00 EUR, ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

3. Sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki, tožnik v celoti, toženka pa stroškovno odločitev. Tožnik uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Oba pritožnika priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka se v odgovoru na tožnikovo pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške. Tožnik na toženkino pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženke pa ni utemeljena.

6. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče vezano, saj je sodbo, izdano v tovrstnih sporih, mogoče izpodbijati le iz razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožnik kot prodajalec in toženka kot kupec sta 11. 9. 2015 sklenila prodajno pogodbo za kozmetične izdelke (set za nego mastnih las) za kupnino 1.590,00 EUR. Toženka je ob sklenitvi pogodbe plačala 102,33 EUR, preostanek 1.487,67 EUR pa bi morala plačati do 19. 9. 2015. - Toženki je bilo s strani tožnikove predstavnice na brezplačni predstavitvi izdelkov ob brezplačnem tretmaju (pred sklenitvijo pogodbe) zagotovljeno, da se bodo lasje ob uporabi teh kozmetičnih izdelkov zgostili in "pozdravili" ter da bo ob uporabi izdelkov zadostovalo umivanje las enkrat tedensko. Toženki so se lasje po uporabi izdelkov zmastili že naslednji dan po pranju ter ji začeli izpadati.

- Toženka je tožnika v elektronskih sporočilih 25. 9. 2015 in 28. 9. 2015, pa tudi preko telefonskih sporočil 9. 10. 2015 opozorila na napake v zvezi z maščenjem in izpadanjem las.

- Tožnik je toženki na ponovnem posvetu o uporabi izdelkov svetoval, da naj "šampon za mastne lase zaradi agresivnosti preskoči".

- Toženka tudi po ponovnem posvetu ni zaznala izboljšanja kvalitete las, zato je 5. 11. 2016 preko elektronskega sporočila tožnika zaprosila, da naj se njegov predstavnik oglasi pri njej, odnese vso kozmetiko, njej pa vrne denar. Ker tožnik na sporočilo ni odreagiral, je toženka vrnila vse izdelke tožniku po pošti.

8. Tožnik v pritožbi uveljavlja, da toženka ni imela pravice do vračila kupljenega blaga, torej do odstopa od pogodbe.

9. Kritika materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve je utemeljena. Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, namreč lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 468. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Med drugim lahko zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake - izpolnitev pogodbe (1. točka prvega odstavka 468. člena OZ), ali odstopi od pogodbe (3. točka prvega odstavka 468. člena OZ). Zakonska ureditev, ki opredeljuje zahtevo za odpravo napak in odstop od pogodbe kot dve različni sankciji za primer stvarnih napak (prvi odstavek 468. člena OZ), upošteva tako položaj, ko ima kupec navkljub stvarnim napakam še vedno interes, da vztraja pri (pravilni) izpolnitvi pogodbe, kot tudi položaj, ko interes kupca, da prejme (pravilno) izpolnitev od nasprotne stranke, pojenjuje in v ospredje pride interes, da na hiter in preprost način konča negotovost glede nadaljnje usode pogodbe.

10. Zakon dodatnih predpostavk za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak ne predpisuje, kar pomeni, da kupec (z interesom za izpolnitev pogodbe) ta jamčevalni zahtevek uveljavlja tako, da od prodajalca zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe (1. točka prvega odstavka 468. člena OZ). Nasprotno je za odstop od pogodbe (3. točka prvega odstavka 468. člena OZ) predpisana dodatna predpostavka: kupec (čigar interes za prejem izpolnitve od nasprotne stranke pojenjuje) lahko odstopi od pogodbe, vendar le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za (pravilno) izpolnitev pogodbe (prvi odstavek 470. člena OZ). Če prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, je ta razvezana po samem zakonu (471. člen OZ). Po drugem odstavku 470. člena OZ sme kupec odstopiti od pogodbe tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti.

11. Odstop od pogodbe (oziroma razveza pogodbe po samem zakonu) je najstrožja sankcija, ki jo lahko uveljavlja kupec v primeru stvarnih napak, saj povzroči prenehanje pogodbe. Zato je treba poleg interesov pogodbi zveste stranke (kupca) v ustreznem obsegu upoštevati tudi interese nasprotne stranke (prodajalca). Varstvu interesov prodajalca je namenjena dodatna predpostavka za uveljavljanje te sankcije - dolžnost kupca pustiti prodajalcu primeren dodaten rok za (pravilno) izpolnitev (prvi odstavek 470. člena OZ). Namen roka je opozoriti prodajalca, da bo z njegovim potekom prišlo do spremembe v pogodbenem razmerju, ter mu ponuditi zadnjo možnost za (pravilno) izpolnitev in s tem za ohranitev pogodbe v veljavi (471. člen OZ). Tega namena ni mogoče doseči, če kupec prodajalca zgolj pozove k (pravilni) izpolnitvi. Kupec, čigar interes za prejem izpolnitve od nasprotne stranke pojenjuje in ki želi odstopiti od pogodbe, mora zato določiti rok in ga tudi sporočiti prodajalcu.

12. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je torej treba razlikovati med primeri, ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak, in med primeri, ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).

13. Tako se izkaže za jasno, da mora kupec za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.

14. Navedb, da toženki kot kupcu ni bilo potrebno dati dodatnega roka za izpolnitev pogodbe, toženka ni stavila. Zaključek prvostopnega sodišča, da je toženka ponudila tožniku dodaten rok s tem, ko je pristala na posvet o uporabi izdelkov, pa materialnopravno ni pravilen. Ker je toženka zgolj pozivala tožnika na odpravo napak, pri tem pa roka za odpravo napak ni določila, toženka ni veljavno odstopila od pogodbe po prvem odstavku 470. člena OZ oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 470. člena OZ.

15. Glede na to, da že rok, zaradi katerega poteka bi nastopili učinki razvezane pogodbe (477. člen OZ v zvezi s 111. členom OZ), ni bil določen, so se ostale pritožbene navedbe, nanašajoče se na vprašanje obstoja stvarne napake, izkazale za nebistvene.

16. Ker pogodba ni bila razvezana, je toženka dolžna svojo pogodbeno obveznost plačila kupnine izpolniti (9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ). Tako je dolžna plačati preostanek kupnine v višini 1.487,67 EUR ter zakonske zamudne obresti od 20. 9. 2015 dalje, ko je prišla v zamudo, saj svoje obveznosti ni izpolnila v roku, določenem za izpolnitev (prvi odstavek 435. člena, prvi odstavek 299. člena ter prvi odstavek 378. člena OZ).

17. Ob pravilni uporabi materialnega prava je bilo potrebno tožnikovi pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako kot izhaja iz izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP). Toženkina pritožba, s katero je bila izpodbijana zgolj odmera toženkinih stroškov, pa se je ob gornjem izkazala za neutemeljeno, saj toženka ob pravilni uporabi materialnega prava sploh ni upravičena do povrnitve stroškov, ker v pravdi ni uspela (353. člen ZPP).

18. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je bilo potrebno odločiti o stroških vsega postopka. V skladu z načelom uspeha je le tožnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki so mu nastali v zvezi s to pravdo (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

19. Tožniku so bili kot potrebni priznani že s sklepom o izvršbi odmerjeni izvršilni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa toženki dalje do plačila. Nadalje so bili priznani pravdni stroški v skupni višini 1.283,27 EUR (= 919,07 EUR prvostopni + 364,20 EUR pritožbeni), katerih odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranih stroškovnikov (v spisu na listovni številki 85 in 98). V kolikor toženka naložene ji obveznosti povrnitve pravdnih stroškov v danem roku ne bo izpolnila, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006).