Jedro

Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženca krijeta sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepoveduje: - vstopiti, približevati in zadrževati se v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagateljica in otroka mld. B. U. in mld. A. F. (1), na razdalji manjši od 300 metrov, zlasti pa to velja za funkcionalno povezani hiši na naslovu L. 1 in L. 1a, pošta … - zadrževati in približevati se na razdaljo manjšo od 300 metrov vsakokratnim krajem, kjer se predlagateljica in otroka nahajajo, zlasti pa srednji šoli ..., vrtcu ..., trgovinam ... ter delovnemu mestu predlagateljice ...; - navezati stike s predlagateljico in otrokoma na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo; - vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico in otrokoma, zlasti pa se jim približati na razdaljo manjšo od 100 metrov (točka 1).

Predlagateljici sta bili prepuščeni funkcionalno povezani hiši L. 1 in L. 1a, pošta ... za obdobje šestih mesecev (točka 2), prvo sodišče je tudi odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka 3).

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (2) v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 24. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (3) ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice zavrne oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotni udeleženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil, da so neresnične navedbe predlagateljice, da ji je grozil, jo ustrahoval, jo fizično in psihično maltretiral. Nasprotni udeleženec je glede svojih trditev predlagal, da se zaslišita priči M. Š. in L. F., ki so jima razmere poznane in bi lahko potrditi navedbe nasprotnega udeleženca, vendar prvo sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič. Sodišče ni naredilo poizvedb glede zdravljenja predlagateljice pri ZD, iz katerih bi bilo razvidno, da izvor njenih zdravstvenih težav ni ravnanje nasprotnega udeleženca. Tožnik bi na takšen način dokazal, da ni izvajal nasilja nad predlagateljico in njenim otrokom, ob tem, da so poročila centra za socialno delo povzeta po izjavah predlagateljice. Nepotreben je ukrep, da mora nasprotni udeleženec prepustiti predlagateljici v izključno uporabo hišo, saj predlagateljica nima namena uporabljati hiše, saj živi drugje. Predlagateljica je na CSD predlagala, da se hiša da v najem in nato proda. Nasprotni udeleženec se je odpovedal dediščini, ker je njegov brat prevzel kreditne obveznosti očeta in je zato pošteno, da zapuščeno deduje njegov brat. Če se nasprotni udeleženec ne bi odpovedal dediščini, bi njegov brat iz zapuščine uveljavljal vse, kar je dal za oskrbo in pomoč očetu in ne bi ničesar ostalo nasprotnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje ni odločalo o zahtevku nasprotnega udeleženca, da mu predlagateljica za čas trajanja ukrepa da primerno nadomestilo za izključno uporabo hiše. 3. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, s tem, da bo moralo prvo sodišče z dopolnilnim sklepom odločiti o utemeljenosti zahteve nasprotnega udeleženca, da mu predlagateljica da ustrezno nadomestilo za izključno uporabo hiše. 5. Sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku nasprotnega udeleženca, v katerem je predlagal, da se mu prizna primerno nadomestilo za izključno uporabe hiše, ki jo bo uporabljala predlagateljica, zato bo sodišče prve stopnje o zahtevku nasprotnega udeleženca moralo odločiti z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP. Sodišče prve stopnje glede odločitve, ki je vsebovana v sklepu, ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbe drugega odstavka 350. člena ZPP, pravilno je uporabilo materialno pravo, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje. Dokazna predloga nasprotnega udeleženca za zaslišanje prič sta bila utemeljeno zavrnjena kot nepotrebna, saj so ostali dokazi tako zaslišanje predlagateljice kot nasprotnega udeleženca, predvsem pa poročilo centra za socialno delo z zaključno utemeljitvijo, zadostovali za prepričljive dejanske ugotovitve. Priča M.Š. živi na Korčuli, in kot sama navaja živi zelo daleč, informacije je prejemala od nasprotnega udeleženca po telefonu (4), glede na poročilo centra za socialno delo pa tudi zaslišanje hčere L. F., kakor tudi poizvedbe pri ZD ..., glede zdravljenja predlagateljice, ne bi mogle pripeljati do drugačnih dejanskih ugotovitev. Dejstvo je, da pritožba opredeljeno ne prereka odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o nedopustnih ravnanjih nasprotnega udeleženca do predlagateljice in otrok, kakor tudi ne ugotovitev o psihofizičnem stanju predlagateljice in otrok, ki so posledica psihičnega, ekonomskega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in otrokoma.

6. Pritožba ne napada odločitve prvega sodišča v delu, kjer se nasprotnemu udeležencu prepovedujejo stiki s predlagateljico in mld. B., izpodbija pa odločitev v delu, kjer so nasprotnemu udeležencu začasno prepovedani stiki z mld. A. in v delu, kjer je hiša prepuščena predlagateljici v izključno uporabo, za obdobje šestih mesecev. Iz poročila CSD izhaja, da je bila predlagateljica zaradi ravnanj tožnika v zelo slabem psihofizičnem stanju, zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, zato je bila sprejeta odločitev, da se predlagateljica in otroka nastanijo v kriznem centru za žrtve nasilja. Strokovna služba CSD je ugotovila, da predlagateljica zaradi slabega psihofizičnega stanja ni sposobna skrbeti za otroka, zato sta bila otroka začasno nastanjena v drug krizni center. Pri obravnavi predlagateljice so delavci kriznega centra pri njej ugotovili hude (psihofizične) motnje, ko so v razgovoru omenjali nasprotnega udeleženca ter hkrati ugotavljali, da se s tako hudim primerom družinskega nasilja in s tem povezanimi posledicami še niso srečali v poklicni karieri (5). CSD je opravil številne razgovore tudi z nasprotnim udeležencem ter na podlagi pridobljenih informacij ocenil, da gre pri predlagateljici za visoko stopnjo ogroženosti. CSD navedeni zaključek utemeljuje z ugotovitvami, da je predlagateljica v zelo slabem psihofizičnem stanju, da ni bila sposobna v svojem okolju zaščititi sebe, otroka kljub zakonskim možnostim zaščite, da kljub slabši materialni zmožnosti in zaposlitvi ter lastništvu hiše nastajajo zanjo dvojni stroški, tudi stroški za hišo v kateri (trenutno) ne živi, plačuje pa stroške in skupne kredite, kar zmanjšuje zanjo in za otroka trajnejšo rešitev stanovanjskega vprašanja, da je vedenje nasprotnega udeleženca ocenjeno kot premišljeno, nepredvidljivo, manipulativno in usmerjeno v zagotavljanje lastne materialne varnosti, iz njegovih izjav pa ni prepoznati, da je prevzel odgovornosti, v ravnanju do predlagateljice tudi ne prepozna nasilnega vedenja, svoje ravnanje do pastorka pa uvršča med strožje vzgojne metode.

7. Ukrepi, ki jih nasprotni udeleženec šteje kot vzgojne, dejansko predstavljajo nasilje v družini. Sodišče prve stopnje je v sklepu podrobno opisalo nedopustne ukrepe, ki jih je predlagatelj izvajal do mld. B., kar ni le negativno vplivalo na pristnost odnosov med bratom (mld. B.) in sestro (mld. A.), marveč tudi negativno na osebnostni razvoj mld. A., ki je prevzela od nasprotnega udeleženca nedopustni vedenjski vzorec. Nasprotni udeleženec je do svojih ravnanj nekritičen, šteje jih kot »dopustne vzgojne ukrepe«, ki dejansko predstavljajo psihično nasilje za mld. B. in posledično za predlagateljico, zaradi česar je prišlo tudi do fizičnega nasilja. Stiki nasprotnega udeleženca z A. so bili pristni, vendar je nasprotni udeleženec stike izkoriščal na nedopusten način, saj je želel izvedeti, kje se nahajata predlagateljica in mld. B., v razgovor je vnašal vsebine, ki so predmet urejanja razmerij med izvenzakonskima partnerjema, zato je bil na stikih, ki so potekali pod nadzorom delavca CSD večkrat opozorjen, da takšna vsebina razgovorov z mld. A. ni primerna. Ugotovljeno je bilo, da je nasprotni udeleženec pri stikih z mld. A. zasledoval zgolj svoje potrebe, pri otroku pa nedopustno vzbujal skrb zanj. Navedene okoliščine zato opravičujejo ukrep, da se začasno prepovejo stiki nasprotnega udeleženca tudi z mld. A., saj bo le na takšen način mogoče zavarovati predlagateljico in oba otroka, pred nedopustnimi ravnanji nasprotnega udeleženca.

8. Nasprotni udeleženec od leta 2001 ni zaposlen. Njegova ravnanja in razpolaganja z denarjem (6), ki ga je z rednim delom zaslužila predlagateljica, predstavljajo tudi ekonomsko nasilje nad predlagateljico. V času, ko je predlagateljica z otrokoma v kriznem centru, nasprotni udeleženec v celoti uporablja hišo, stroške za hišo pa plačuje predlagateljica, ki je od marca 2009 skupaj z otrokoma v varni hiši. Ker je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega pa tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se hiša prepusti predlagateljici v izključno uporabo za obdobje šestih mesecev.

9. Nasprotni udeleženec je delovno sposoben, zato si bo lahko zagotovil denarna sredstva in posledično pridobil stanovanje za bivanje, ob tem, da nasprotni udeleženec tudi ni predložil prepričljivih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe, da ne bi bil upravičen do zakonitega dednega deleža po očetu in s tem do lastništva na stanovanju, ob tem, da je dokazano (7), da je nasprotni udeleženec pred sodiščem večkrat lažno prikazoval dejanske okoliščine, da bi si na ta način zagotovil nižje plačilo preživninske obveznosti. Predlagateljica ni nikoli zatrjevala, da ne želi prebivati v hiši, pred CSD je le predlagala, da se hiša odda v najem in proda, kar kaže le na racionalen pristop predlagateljice k reševanju stanovanjskega problema predlagateljice in nasprotnega udeleženca in na možen način razdelitve skupnega premoženja.

10. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da so izkazani znaki psihičnega, ekonomskega in fizičnega nasilja v družini (3. člen ZPND), zato so ukrepi iz sklepa v skladu z določbo 19. člena in 21. člena ZPND.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP).

12. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju otroka.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju ZPND.

(4) Glej poročilo CSD in izjave, ki jih je CSD posredovala M.Š..

(5) Glej poročilo CSD z dne 1. 9. 2009 drugi odstavek na strani 2. (6) Podrobneje o tem glej sodbo tretji odstavek stran 5. (7) Glej izpoved nasprotnega udeleženca stran 21.