Jedro

Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe, pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca A. A. zadržalo v varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda ... brez privolitve za čas do enega meseca, šteto od dne 11. 7. 2025 dalje. Odločilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Navaja, da sicer drži, da pogosto odhaja iz zavoda, vendar z njim ni nobenih težav, saj normalno funkcionira v zunanjem okolju in ni konflikten. Prav tako ni bilo nobenih pritožb v zvezi z obnašanjem nasprotnega udeleženca, ki ne pije alkohola in ne uživa drog. Tudi sicer se udeleženec sam vrača v zavod in ne potrebuje nobene pomoči. Drži sicer, da občasno ne prejme jutranje terapije, medtem ko drugo terapijo redno prejema. Navedeno pa bi bilo mogoče odpraviti na drug način, kot pa s premestitvijo na varovani oddelek, še posebej ob dejstvu, da nasprotni udeleženec terapije ne zavrača, temveč je težava v tem, da pred delitvijo terapije odide iz oddelka. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno psihiatrično terapijo dejansko uživa udeleženec in kakšne posledice ima izpuščanje jutranje terapije za udeleženca. Nadaljnje navedbe sodišča, da bi v posledici opuščanja terapije lahko prišlo do fizičnega obračunavanja z drugimi osebami, pa so špekulativne in ne izkazane, saj doslej takšnega vedenja pri njem ni bilo zaznati. Tako nasprotni udeleženec ne ogroža svojega zdravja in življenja in je zato takšen zaključek sodišča arbitraren in neutemeljen.

3.Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne.

4.3. Pritožba ni utemeljena.

5.4. V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravni in vrsti nepravdnega postopka.

6.5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka, ter tudi ne kršitve uporabe materialnega prava.

7.6. ZDZdr kot temeljno načelo sicer uveljavlja načelo sorazmernosti in načelo izbire milejšega (za zadržano osebo manj omejevalnega) ukrepa, tako da je sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve le skrajen ukrep, predviden za primere, ko noben milejši ukrep ne zadošča.¹ Vendar je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, zaradi česar mora sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti konkretne okoliščine in presoditi, ali so okoliščine takšne, da omogočajo sklepanje na realno ogrožanje varovanih dobrin.² Če so takšne okoliščine podane, je poseg v ustavno pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena URS³ in v pravico do varstva duševne integritete iz 35. člena URS, utemeljen.⁴

8.7. Pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr) ureja prvi odstavek 74. člena ZDZdr. Slednji določa, da se oseba, ki v sprejem ne privoli, sprejme v varovani oddelek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno,

-če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način,

-če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

-če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,

-če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in

-če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se lahko osebo pridrži v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

9.8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v obravnavani zadevi sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke mag. B. B., dr. med., spec. psih., na podlagi zaslišanja socialne delavke zavoda C. C., medicinskega tehnika zavoda Č. Č. in nasprotnega udeleženca. Na podlagi tako izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstajajo vsi pogoji za izrek ukrepa iz 74. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne, ob tem pa glede na pritožbena zatrjevanje nasprotnega udeleženca še dodaja:

10.9. Sodni izvedenec je ugotovil, da je pri nasprotnem udeležencu podana diagnoza F25.0: shizoafektivna motnja, manični tip. Tako sodni izvedenec kot tudi medicinski tehnik Č. Č. ter socialna delavka C. C. so potrdili, da se je pri nasprotnem udeležencu stanje poslabšalo, da zjutraj odide iz enote pred zajtrkom in ne prejema jutranjega odmerka terapij zdravil, kar se je po navedbah medicinskega tehnika začelo kazati v njegovem obnašanju, saj je spremenjenega razpoloženja in je tudi agresiven. Da res ne jemlje jutranje terapije, je potrdil v svoji izpovedbi tudi nasprotni udeleženec, pri čemer je izpovedal še, da ne pije alkohola in se ne drogira, da pa je razlog, da ne jemlje terapije dejstvo, da nima cigaret. Prav tako je potrdil, da je bil agresiven ob dveh zjutraj, ko se je zbudil in ni več mogel spati, ter da so bili s D. D. in E. E. glasni ponoči, ko so klicali varnostnike.

11.10. Pravilni so tako zaključki sodišča prve stopnje, ki temeljijo na ugotovitvah sodnega izvedenca, da so ravnanja nasprotnega udeleženca posledica poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja (da je ogrožanje posledica že opisane duševne motnje - shizoafektivne motnje), pri čemer nasprotni udeleženec do svojega stanja ne kaže ustreznega uvida, prav tako je sodni izvedenec ugotovil, da je bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, ter da nasprotni udeleženec, ki sicer biva pri predlagatelju na odprtem oddelku, potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.

12.11. Ob tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da nasprotni udeleženec z jutranjimi odhodi iz zavoda nikogar ne ogroža. Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe,⁵ pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.⁶ Nesporno nasprotni udeleženec ne prejema jutranje terapije zaradi lastnih nenadzorovanih izhodov, s čimer ogroža svoje zdravje in je torej podan tudi ta pogoj za pridržanje na varovanem oddelku.

13.12. Ker je sodni izvedenec kot primerno dobo zadržanja za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku ocenil obdobje enega meseca, je odločitev sodišča prve stopnje, ki se je tudi v tem delu oprlo na mnenje sodnega izvedenca, in kar pritožbeno niti ni sporno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ustrezna.

14.13. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravni zaključek, da so podani vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr, oba v zvezi z drugim odstavkom 77. člena ZDZdr. Zato je utemeljen poseg v ustavno pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena URS in v pravico do varstva duševne integritete iz 35. člena URS.

15.14. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16.15. Če se bo zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času zdravljenja (v roku 4 mesecev) toliko izboljšalo, da ne bo več razlogov za zadržanje na varovanem oddelku, je lahko nasprotni udeleženec iz varovanega oddelka odpuščen tudi pred potekom časa (prvi odstavek 78. člena v zvezi z 71. členom ZDZdr).

17.16. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 35 Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/2, 78, 78/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.