Jedro

Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo družbenika in upnika A. A. za razrešitev upraviteljice zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je laično pritožil upnik A. A. in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sklep o zavrnitvi zahteve za razrešitev upraviteljice in zahtevku upnika v celoti ugodi oziroma razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upoštevaje 118. člen Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odločalo o razlogih, zaradi katerih je lahko upravitelj razrešen, med drugim tudi, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, vendar le, če gre za hujšo kršitev te obveznosti.

5. Upnik v laični pritožbi kot tudi v zahtevi za razrešitev upraviteljice navaja, da naj bi bila kršitev njenih obveznosti v tem, da je javno dražbo za prodajo nepremičnine v lasti stečajnega dolžnika prodala v času drugega vala epidemije COVID-19. Navaja še druge pavšalne očitke, kot so nerazumljivo velike kršitve upraviteljice, zahteve po reviziji dela, trditve, da je zaradi stečaja postal brezdomec, da je sodnica prve stopnje "okužena" in jo je treba izločiti, na katera zaradi popolne nekonkretiziranosti višje sodišče sploh ne more odgovarjati.

6. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da upraviteljica ni kršila svojih obveznosti, saj je javno dražbo opravila v skladu z določbo 83. člena Zakona o sodiščih in skladno z Odredbo Vrhovnega sodišča RS, ki je veljala v času izvajanja javne dražbe. Za razliko od prvega vala epidemije COVID-19 je namreč v času drugega vala (in torej izvedbe javne dražbe 11. 12. 2020) veljala ureditev, da so se v tem obdobju stečajni postopki izvajali in torej niso bili izvzeti iz nujnih sodnih postopkov ter so nemoteno tekli dalje. Upravitelji so bili dolžni zagotavljati izvedbo vseh v postopku potrebnih opravil. Pri tem so bili zadolženi, da izvajajo dražbe v skladu s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede preprečevanja širjenja okužb. Vse navedeno naj bi bilo v tem konkretnem postopku zagotovljeno, pritožnik niti ne zatrjuje drugače. 7. Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča (Uradni list RS, št. 165 z dne 13. 11. 2020, veljala je do 30. 1. 2021), izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih. Iz 8. točke prvega odstavka 4. člena Odloka Vlade RS o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 155/20 in nadaljnje spremembe) izhaja, da je prehajanje med občinami iz drugega odstavka 1. člena tega odloka ob upoštevanju priporočil NIJZ ne glede na določbo drugega odstavka 1. člena tega odloka za posameznike dovoljeno za dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona. Tako ne drži pritožbena trditev, da pritožnik ni mogel dostopiti do javne dražbe in da bi s prehodom regij storil prekršek. Pritožnik bi se lahko udeležil javne dražbe osebno ali za sodelovanje na le-tej pooblastil pooblaščenca. Upraviteljica je bila dolžna izvesti dražbo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov NIJZ, da je zagotovila varnost vseh morebitnih kupcev in pritožnik ne zatrjuje, da tega ni storila. Glede na zgoraj navedeno je zahteva upnika za razrešitev upraviteljice tudi po prepričanju višjega sodišča neutemeljena.

8. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).