Jedro

Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje samo dejstvo, da teče postopek določitve pripadajočega zemljišča, pritožnikom ne daje pravnega interesa, saj je njihov pravni interes varovan že z zaznambo spora. Trditve o možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, o posegih predlagatelja in o ravnanju občine, ki bi sicer lahko utemeljevale pravni interes, pa so pritožniki podali šele v pritožbi, kar predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah odločilo, da se udeležba lastnikov stanovanjskih stavb z v izreku naštetimi ID znaki ne dovoli in da se njihov ugovor zavrže. 2. Zoper sklep se lastniki stanovanj pritožujejo. Menijo, da jim ne more škodovati dejstvo, da zemljiškoknjižni pomočnik ni odločil o priglašeni udeležbi in da že dejstvo, da je bil sklep vročen upravniku pomeni, da je bila udeležba že priznana. Pritožnikom je jasno, da bodo v primeru uspeha v postopku določitve pripadajočega zemljišča izbrisani vsi vpisi, opravljeni po 9.4.2013, torej tudi predmetni, vendar je njihov pravni interes vseeno prizadet. Predlagatelj je namreč na podlagi služnostne pogodbe že opravil posege, s katerimi pritožniki ne soglašajo. Zaradi vknjižbe sporne služnosti lahko upravna enota predlagatelju izda gradbeno dovoljenje. Občina je vedela za postopek določitve pripadajočega zemljišča in je kljub temu sklenila sporno pogodbo o ustanovitvi služnosti.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj pritrdil razlogom sodišča in predlagal zavrnitev pritožbe. Dodaja, da sicer drži, da je ukinil dve parkirni mesti, vendar pritožniki zamolčijo, da je dve parkirni mesti tudi zgradil na novo.

4. Občina pa v odgovoru na pritožbo prav tako predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba je neutemeljena.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (in čemur pritožba niti ne nasprotuje), samo dejstvo, da teče postopek določitve pripadajočega zemljišča, pritožnikom ne daje pravnega interesa, saj je njihov pravni interes varovan že z zaznambo spora. Trditve o možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, o posegih predlagatelja in o ravnanju občine, ki bi sicer lahko utemeljevale pravni interes, pa so pritožniki podali šele v pritožbi, kar predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (160. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1), zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ker je na osebi, ki priglasi udeležbo, trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bilo o udeležbi prvič odločeno z izpodbijanim sklepom, zato prejšnje postopanje sodišča ni relevantno. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Izrek o stroških postopka pa temelji na določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v zvezi s 120. členom ZZK-1).