Jedro

Oddajanje delovnega stroja v najem je takšna sprememba uporabe naložbe, ki ni skladna z namenom dodeljevanja nepovratnih sredstev za namen izboljšanja učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi, saj upravičencu kot najemni predmet prinaša finančne učinke, kot tak pa prispevek v gozdni dejavnosti ni več v povezavi z upravičencem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33113-596/2009/7 z dne 22.9.2009, s katero so bila tožeči stranki - upravičenki odobrena nepovratna sredstva za sofinanciranje po javnem razpisu iz naslova ukrepa Povečanje gospodarske vrednosti gozdov za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: javni razpis). Pri obravnavi zahtevka je namreč ugotovila, da tožeča stranka pri uporabi investicije ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev določenih v javnem razpisu oziroma v sami odločbi o pravici do sredstev, zato se zahtevek zavrne. V obrazložitvi odločbe navaja, da je služba za kontrolo, ki deluje v okviru tožene stranke, na kraju samem ob kontroli zahtevka pred izplačilom dne 3.2.2010 ugotovila, da ima upravičenka za del odobrene investicije (žični žerjav na tovornjaku) sklenjeno najemno pogodbo s hčerinsko družbo EEE d.o.o.. Ob dejstvu, da tožeča stranka ni zaprosila za vsebinsko spremembo rabe naložbe z dajanjem mehanizacije v najem, ugotavlja, da takšna uporaba naložbe ni v skladu s 15. točko poglavja IV/1 javnega razpisa, po kateri mora vlagatelj zagotoviti, da bo opravljal naložbeno dejavnost vsaj v obsegu opredeljenim z vlogo še vsaj 5 let po izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo izvajal bistvenih sprememb oziroma odtujil naložbe ali jo uporabljal v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev. Žični žerjav na tovornjaku namreč predstavlja naložbo v smislu 15. točke in je namen dodeljevanja sredstev in izpolnjevanje ciljev mogoče doseči le z lastno uporabo naložbe, dajanje v najem pa je v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev. Zaradi navedenega bi tožeča stranka bila upravičena do nižje višine izplačila sredstev kot ga je zahtevala, vendar pa se zaradi razlike med zaprošenimi sredstvi in upravičenimi sredstvi, ki je večja od 3%, zahtevek za izplačilo sredstev v celoti zavrne. Po določbah 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7.12.2006 se namreč, kadar je razlika večja od 3%, uporabi znižanje v višini razlike med obema zneskoma, ki pa je v tem primeru tako visoka, da presega upravičeni znesek.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh tožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). Ne zanika dejstva, da je bila za investicijo žični žerjav na tovornjaku sklenjena najemna pogodba, vendar je najemnik njena hčerinska družba, kjer ima tožeča stranka 100% lastniški delež. Gre torej za najemno pogodbo med dvema povezanima osebama, kar pomeni, da ni namenjena pridobivanju dobička, temveč je bila sklenjena zaradi pravne in obračunske ločenosti med obema podjetjema. Znotraj skupine AAA, ki jo tvorijo podjetja BBB, CCC d.o.o., DDD d.o.o. ter EEE d.o.o., so med podjetji sklenjene najemne pogodbe ali pogodbe o poslovnem sodelovanju, in sicer zaradi formalnopravne ločenosti in transparentnosti pri poslovanju. Tudi sam dogovorjeni znesek najemnine, ki zajema zgolj strošek amortizacije in vzdrževanja, kaže na to, da namen sklenitve najemne pogodbe ni bil pridobivanje dobička, in je položaj povsem drugačen, kot v primeru, če bi bi bil žerjav dan v najem pravni osebi, ki ne bi bila s tožečo stranko povezana in bi se zaračunala tržna najemnina. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi aneks k pogodbi, po katerem se pogodba sklepa le za določen čas, to je za čas ko bo predmet pogodbe – žični žerjav na tovornjaku, obratoval na gorenjskih deloviščih. Ko bo stroj obratoval na deloviščih, ki so v upravljanju tožeče stranke, najemna pogodba ne bo več veljavna. Nadalje navaja, da najem še ne pomeni odtujitve naložbe, saj se vodi v okviru osnovnih sredstev tožeče stranke. Namen naložbe pa je bil dosežen, saj je stroj vedno opravljal delo v gozdu in je bil uporabljan zgolj v ta namen. Povezanosti obeh pravnih oseb in ostalih okoliščin v zvezi s sklenjeno najemno pogodbo pa Služba za kontrolo pri toženi stranki niti ni preverjala. Glede nepravilne uporabe 15. točke javnega razpisa, pa navaja, da v obravnavanem primeru ni šlo za odtujitev naložbe (lastnik ostaja tožeča stranka), prav tako pa naložba ni bila uporabljana v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev, in sicer za opravljanje žičnega spravila v gozdu. Zato ne držijo navedbe, da je bil stroj kupljen z namenom dajanja v najem in s tem pridobivanjem dobička. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bilo posledično tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Kršena so bila načela zakonitosti, materialne resnice in zaslišanja stranke. Tožena stranka je povsem samovoljo odločila, da najem sodi v okvir kršitev 15. točke pogojev javnega razpisa, pri čemer ni ugotovila dejanskega stanja v celoti, to je med katerima osebama je bila sklenjena najemna pogodba, s kakšnim namenom in za koliko časa ter ali se stroj uporablja za delo v gozdu. Stranki pa niti ni bila dana možnost, da se o vsem tem izreče in pojasni vse okoliščine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, odloči o vlogi za izplačilo sredstev oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka.

Tožena stranka ob posredovanju upravnih spisov odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da so v obravnavanem primeru bila tožeči stranki z odločbo z dne 22.9.2009 po Javnem razpisu za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/09; v nadaljevanju: javni razpis) odobrena nepovratna sredstva za naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa. Po določbah javnega razpisa (I. Predmet javnega razpisa) je cilj podpore izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi preko večje izrabe proizvodnega potenciala gozdov, uvajanja proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa in večje varnosti pri delu v gozdu. V skladu z 2. točko izreka navedene odločbe je tožnik dne 31.12.2009 podal zahtevek za izplačilo sredstev. Pri ugotavljanju dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa pri upravičencu je bila opravljena kontrola na kraju samem, in sicer dne 2.2.2010 v kraju A. in dne 3.2.2010 v kraju B., o čemer je bil tudi sestavljen zapisnik, ki je v upravnem spisu in ki ga je predstavnik tožeče stranke podpisal. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka del nove mehanizacije, žični žerjav na tovornjaku, dala v najem družbi EEE, d.o.o. Sodišče ugotavlja, da so vse navedene dejanske ugotovitve med strankama nesporne. Sporno je le pravno vprašanje ali predstavlja sklenitev najemne pogodbe za žični žerjav na tovornjaku, kršitev razpisnih pogojev, ki v 15. točki IV/1. Splošnih in podrobnejših pogojev za dodelitev sredstev določajo, da je vlagatelj upravičen do dodelitve sredstev, če zagotovi, da bo izvajal naložbeno dejavnost vsaj v obsegu opredeljenim z vlogo, še vsaj naslednjih 5 let po izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo uvajal bistvenih sprememb oziroma odtujil naložbe ali jo uporabljal v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev.

Čeprav je določba 15. točke javnega razpisa nedoločna, in je treba pojem „uporaba v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev“ v vsakem konkretnem primeru določno opredeliti, pa po presoji sodišča v obravnavnem primeru ni dvoma, da je oddajanje delovnega stroja v najem takšna sprememba uporabe naložbe, ki ni skladna z namenom dodeljevanja nepovratnih sredstev v gozdarski dejavnosti (ukrep „Povečanje gospodarske vrednosti gozdov“) in zato kot taka predstavlja kršitev navedene 15. točki razpisa. Neustrezen namen pa je podan že s samo sklenitvijo najemne pogodbe, ne glede na to, kdo so stranke pogodbe, in četudi so med sabo povezane pravne osebe. Z najemom je namreč prišlo do takšne uporabe, ki ni več skladna z namenom razpisa, pri čemer ne gre za vprašanje ali stroj dejansko dela v gozdu, kot to navaja tožnik, ampak za uporabo investicije s strani razpisnega upravičenca. Upravičenec tega stroja oziroma naložbe, ni sam uporabljal za namen izboljšanja učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi v okviru svoje osnovne dejavnosti, ampak sredstvo upravičencu kot najemni predmet prinaša finančne učinke – najemnino. Končni učinek je zato takšen, kot če bi prišlo do odtujitve stroja, pri čemer bi se lahko stroj tudi po prodaji uporabljal v gozdu, vendar prispevek stroja k učinkovitosti pri gozdni dejavnosti ni več v povezavi z upravičencem. To pa je tista bistvena okoliščina, zaradi katere je takšna uporaba naložbe (oz. naložbene dejavnosti) nedopustna glede na namen razpisa, in kot taka predstavlja kršitev pogojev javnega razpisa. Zato tožeča stranka z ugovori, ki se nanašajo na pogodbeni stranki najemne pogodbe, predvsem njuno lastniško povezanost in ostale določbe pogodbe, ne more uspeti, saj gre za ločeni, samostojni družbi z omejeno odgovornostjo, ne glede na to, kdo so družbeniki.

Glede očitkov tožeče stranke o kršitvah pravil postopka, pa sodišče ugotavlja, da je tožniku sicer bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar izhaja iz zapisnika o ogledu na kraju samem, res pa mu ni bila pred samo izdajo izpodbijane odločbe dana izrecna možnost, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločitev oziroma za katere meni, da so pomembna za odločitev. Vendar pa glede na ugovore, podane v tožbi v upravnem sporu, sodišče ocenjuje, da to ni imelo vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve. Kot zgoraj navedeno je za odločitev pravno relevantno že samo dejstvo obstoja najemne pogodbe za zadevno naložbo, kar pa med strankama ni sporno, zato vse ostale podrobnosti sklenjenega pravnega posla, na katere se sklicuje tožeča stranka, na odločitev nimajo vpliva in zato za izdajo odločbe niso pomembne. Zato je po presoji sodišča bilo ob tako nesporno ugotovljenem pravnorelevantnem dejanskem stanju tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.