27. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe BORMIA, d. o. o., Nova Gorica, ki jo zastopa Odvetniška družba Fincinger, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 27. oktobra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4.a točke tretjega odstavka 126. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 41/17) se zavrže.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu prikrije identiteta pobudnice, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2). Zatrjuje, da je v neskladju z 2., 25., 35., 38. in 74. členom Ustave. Navaja, da je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje izvajanje programa otroške kardiologije, na podlagi izpodbijane določbe od bank, pri katerih ima pobudnica transakcijske račune, zahtevala podatke – izpise prometa na računih do leta 2018. To naj bi preiskovalni komisiji povsem brez omejitev omogočala izpodbijana zakonska določba, ki zato neposredno posega v pobudničin pravni položaj. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče zaradi varstva njene zasebnosti prikrije njene osebne podatke.

2.Izpodbijani predpis je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Razveljavil ga je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 – ZBan-3). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Ustavno sodišče je pobudnico pozvalo, naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene. Pobudnica je na poziv odgovorila, da parlamentarna komisija še zmeraj razpolaga s sporno dokumentacijo, ki zajema podatke o vseh transakcijah na njenih računih, vključno s podatki o plačah zaposlenih, da ne more zahtevati njihove vrnitve niti uničenja, saj v postopku parlamentarne preiskave nima nobenega pravnega statusa niti nobenega pravnega sredstva.

4.Do vprašanja, ali je pobudnica z navedenim izkazala okoliščine, da posledice protiustavnosti niso bile odpravljene, se Ustavnemu sodišču ni treba opredeliti. Izpodbijani predpis namreč ni učinkoval neposredno. Ustavno sodišče se je z vprašanjem pravnih sredstev zoper odločitve, ki se lahko sprejemajo med postopkom parlamentarne preiskave, ukvarjalo že v odločbi št. U-I-244/99 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 59/2000, in OdlUS IX, 157, 17. točka obrazložitve), ponovno pa tudi v odločbi št. U-I-246/19 z dne 7. 1. 2021 (Uradni list RS, št. 22/21, 81. točka obrazložitve). Pojasnilo je, da je zoper posamezne ukrepe, s katerimi se med postopkom parlamentarne preiskave posega v posameznikovo ustavno varovano sfero svobode, zagotovljeno sodno varstvo. Za nekatere primere je sodno varstvo določeno že z Zakonom o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 – v nadaljevanju ZPPre). Kadar ni zagotovljeno sodno varstvo po ZPPre ali drugem zakonu, pa se varstvo zagotavlja v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave).

5.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti predpisa, saj pravnega sredstva, tj. upravnega spora, ni izčrpala. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Pobudničin predlog bi bilo treba zavreči že zato, ker ga pobudnica ni utemeljila. Iz ustaljene ustavnosodne presoje pa izhaja tudi, da firma gospodarske družbe, kar je pobudnica, ni oseben podatek in ga zato sploh ni mogoče prikriti (tako denimo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-235/20 z dne 2. 7. 2020). Glede na navedeno je Ustavno sodišče predlog za prikritje identitete zavrnilo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 38.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik