Jedro

Tožnik je vložil nerazumljivo in nepopolno tožbo, zato ga je sodišče pozvalo na njeno dopolnitev. Ker tožnik ni ravnal po sklepu sodišča in tožbe ni dopolnil, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnika iz razloga, ker v določenem 15 dnevnem roku ni prejelo dopolnjene tožbe v skladu s sklepom z dne 14. 2. 2013. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V obširni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje in opisuje različne situacije, v katerih se je znašel. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih dejstvih pravilno odločilo v zadevi. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Tožnik je sodišču dne 28. 1. 2013 posredoval obširno tožbo, po pregledu katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je le-ta nerazumljiva in nepopolna. Zato ga je s sklepom opr. št. I Ps 420/2013 z dne 11. 3. 2013 pozvalo, da tožbo dopolni v roku 15 dni. Obenem ga je opozorilo tudi na možnost vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in na pravne posledice v primeru, da tožbe v danem roku ne bo dopolnil. Ker tožnik do izteka postavljenega roka sodišču ni posredoval dopolnjene tožbe v skladu s citiranim sklepom z dne 14. 2. 2013, ki ga je prejel 15. 2. 2013, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavrglo.

ZPP v petem odstavku 108. člena določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Po stališču pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj morajo skladno z drugim odstavkom 105. člena ZPP biti vloge razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira in dokaze, kadar je to potrebno. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) pa v 66. členu določa, da če sodišče zahteva od zavarovanca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če zavarovanec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Po vpogledu v dokumentacijo spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nerazumljivo in nepopolno tožbo, zato je sodišče prve stopnje tožnika utemeljeno pozvalo na dopolnitev. Ker tožnik ni ravnal po nalogu sodišča in tožbe ni dopolnil, je sodišče prve stopnje skladno s prej citiranimi določbami, njegovo tožbo utemeljeno zavrglo. Tožba namreč ni bila sposobna za obravnavo. Sodišče je tudi ustrezno postopalo po določbi 66. člena ZDSS-1 in tožnika opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči, vendar tožnik ni sporočil, da bi za omenjeno pomoč zaprosil, niti to ni razvidno iz dokumentacije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.