Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev sistema za upravljanje s strateškimi podatkovnimi viri v zdravstvenem sistemu (2. faza - implementacija)«, v sklopu 1 »Nakup in vzpostavitev informacijskega sistema 'podatkovno skladišče in podatkovna analitika'«, ki ga je vložil vlagatelj Logix, informacijske rešitve d.o.o., Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 11. 2025

odločila:

1.Ugotovi se, da je naročnik z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93, izdanim in objavljenim na Portalu javnih naročil dne 21. 10. 2025 (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01), konkludentno ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

2.Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 17.593,84 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 22. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005751/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 479064-2025, s tremi popravki.

Naročnik je 10. 10. 2025 na Portalu javnih naročil za sklop 1 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1« št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), iz katere izhaja, da je prejete ponudbe najprej razvrstil po merilih, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in na podlagi tega ugotovil, da je ponudba vlagatelja ekonomsko najugodnejša. Glede na navedeno je pregledal vlagateljevo ponudbo ter ga v okviru tega (v več delih) pozval k njeni dopolnitvi. Ker vlagateljeve dopolnitve (do podaljšanega roka) ni prejel, je štel, da vlagatelj ni uspel izkazati neobstoja izključitvenih razlogov, izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, pojasniti njegove ponudbene cene ter zamenjati podizvajalca, zato je bil dolžan vlagateljevo ponudbo na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 izločiti ter jo posledično zavrniti kot nedopustno. Naročnik je nadalje pregledal drugouvrščeno ponudbo in zanjo ugotovil, da je dopustna, zato je javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku B2 BI, poslovna analitika, d.o.o., Tržaška cesta 42, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja še, da je naročnik preostale tri prejete ponudbe zavrnil kot manj ugodne, pri čemer jih iz tega razloga ni pregledal.

Vlagatelj je 17. 10. 2025 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev te odločitve oziroma podredno razveljavitev celotnega postopka v izpodbijanem sklopu 1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročniku očita, da ga ni pravilno pozival k dopolnitvi njegove ponudbe, saj ga ni pozival preko sistema e-JN, temveč preko elektronske pošte. Posledično naročniku očita kršitev 37. člena ZJN-3. Dalje navaja, da mu naročnik s tem, ko mu je poziv k dopolnitvi posredoval po elektronski pošti, ni omogočil, da bi lahko oddal dokument (priponko) v velikosti, ki ustreza pričakovani obrazložitvi, oziroma ga na omejitev velikosti sporočila ni opozoril. Tudi dejstvo, da je neposredno po pošiljanju prejel sistemsko obvestilo poštnega strežnika o zavrnitvi prejema sporočila (zaradi velikosti elektronskega sporočila), po mnenju vlagatelja ne more iti v njegovo škodo, saj za reakcijo na to ni imel ustreznega časa, hkrati pa niti ni bil dolžan nadzirati elektronskega predala, iz katerega je poslal sporočilo – česar tudi ni storil, saj se k temu ni zavezal. Nadalje naročniku očita še, da mu je poziv posredoval na napačen kontaktni naslov, saj mu ga ni poslal na naslov, ki je bil v sistemu e-JN naveden kot elektronski naslov za obveščanje. Vlagatelj pripominja še, da je naročnik kršil 37. člen ZJN-3 tudi pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, saj je tudi njemu posredoval poziv neustrezno, po elektronski pošti, zaradi česar ni mogoče ugotoviti ali je bila dopolnitev pravočasna.

Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo, 21. 10. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01) objavil dokument Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93 (v nadaljevanju: razveljavitev izpodbijane odločitve ali odločitve o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil v delu, ki se nanaša na oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku, in v delu, ki se nanaša na zavrnitev (treh) ponudb, ki jih je naročnik zavrnil kot manj ugodne od izbrane dopustne ponudbe), ne pa tudi v delu, ki se nanaša na naročnikovo ugotovitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. V zvezi s slednjo je naročnik v odločitvi o razveljavitvi izpodbijane odločitve zapisal, da odločitve ne spreminja.

V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik, skladno z 90. členom ZJN-3, po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb izda odločitev o (ne)oddaji javnega naročila (smiselno prim. drugi, tretji in peti odstavek 90. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru je naročnik v odprtem postopku (ki je enofazni postopek) z izpodbijano odločitvijo, ki jo je izdal za (samostojen) sklop 1, javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. S tem je torej naročnik postopek javnega naročanja v predmetnem sklopu zaključil z oddajo javnega naročila – kar tudi sicer predstavlja cilj vsakega postopka javnega naročanja. Poleg tega, da mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika, mora v njej, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, navesti tudi razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Ne glede na to, da je naročnik v izpodbijani odločitvi razloge za zavrnitev neuspešnih ponudnikov (tj. vlagatelja in preostalih treh manj ugodnih ponudnikov) navedel v izreku (v 2. in 3. točki), je torej treba ugotoviti, da v danem primeru ti razlogi predstavljalo le del obrazložitve izpodbijane odločitve. V konkretnem primeru namreč odločitev o oddaji javnega naročila ni večdelna, ampak je enovita, saj se nanaša na oddajo javnega naročila (izbranemu ponudniku), ob tem pa kot del obrazložitve, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebuje tudi razloge za zavrnitev ostalih ponudb.

Upoštevajoč navedeno je naročnik v obravnavanem primeru s tem, ko je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil, slednjo razveljavil v celoti (tj. glede vseh prejetih ponudb) ter postopek (pravno in dejansko) vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V posledici navedenega ne more vzdržati navedba naročnika, da z razveljavitvijo ni spremenil odločitve o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na ugotovitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Navedeno bi pomenilo, da bi (sicer razveljavljena) odločitev zgolj v tem delu ostala v veljavi – čeprav izpodbijana odločitev (kot že navedeno) pravno v celoti ne obstaja več.

Glede na to, da je naročnik z odločitvijo o razveljavitvi izpodbijane odločitve slednjo v celoti razveljavil, je tako v konkretnem primeru treba ugotoviti, da je naročnik s tem dejanjem konkludentno ugodil zahtevku za revizijo. Vlagatelj se je namreč z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila zavzemal ravno za razveljavitev izpodbijane odločitve – torej za to, da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugotovila, da je naročnik s sprejemom dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93, izdanim in objavljenim na Portalu javnih naročil dne 21. 10. 2025 (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01), že sam ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja, naj ponudbe ponovno pregleda ter oceni v skladu z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter izda odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik naj odločitev o (ne)oddaji javnega naročila obrazloži v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 in s tem omogoči, da bo zoper njo vsem neuspešnim ponudnikom zagotovljeno pravno varstvo, skladno z določbami ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek najprej priznala dolžno vplačano takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 17.227,84 EUR.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-056/2015, 018-069/2018, 018-054/2020, 018-034/2023) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju zahtevane višine stroškov, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj (tj. eno petino od 1.830,00 EUR), je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 366,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 17.593,84 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: <br> Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

Predsednik senata:<br> Marko Medved, univ. dipl. prav.,<br> član Državne revizijske komisije

Vročiti: <br> - naročnik,<br> - vlagatelj,<br> - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:<br> - v spis zadeve, tu.<br>