Jedro

Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog z dne 4. 11. 2010 za obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp 602/2005 z dne 12. 4. 2007. Sklenilo je tudi, da tožnik sam nosi stroške postopka.

Zoper sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik in predlagal, da ga sodišče druge stopnje spremeni tako, da dovoli obnovo postopka, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma postopek prekine ter pred Ustavnim sodiščem RS sproži postopek za oceno ustavnosti 4. alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Navaja, da je predlog za obnovo postopka vložil na podlagi razlage Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v dopisu št. ... z dne 5. 11. 2009, poslanem Varuhu človekovih pravic. Prepričan je, da bi bila na podlagi izčrpne razlage določbe 4. alineje prvega odstavka 55. člena ZPIZ-1 zanj izdana ugodnejša sodba, če bi sodišče takšno razlago upoštevalo že v prvem postopku. Soglaša s prvostopenjskim sklepom v delu, kjer ugotavlja, da obnovitveni razlog po 6. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) ne obstaja. Zmotno pa prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je nov dokaz le pravno mnenje upravnega organa in da ne gre za javno listino. Dejansko gre za pisno informacijo javnega značaja in s tem za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP. Skladen z omenjenim mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je tudi komentar k določbi 4. alineje prvega odstavka 55. člena ZPIZ-1 v publikaciji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem. V letu 2010 na novo pridobljeno dejstvo omogoča uveljavljanje starostne pokojnine brez zmanjšanja v posebnih primerih. Mnenje je bilo izdano na poziv Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Ne gre za novo dejstvo, ki je nastalo šele v letu 2010, kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče, temveč že desetletje znano in nespremenjeno dejstvo, ki je enako komentarju v objavljeni publikaciji v letu 2000. S tem mnenjem je tudi negirano prejšnje mnenje št. ... z dne 4. 8. 2000, ki je v neskladju z veljavnimi prehodnimi in končnimi določbami ZPIZ-1. Več kot desetletna različna interpretacija nespremenjene 4. alineje prvega odstavka 55. člena ZPIZ-1, v povezavi s prehodnimi in končnimi določbami zakona, je posledica neustavne ureditve, zato bi bila smiselna pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Pritožbo je potrebno zavreči, ker ne izpolnjuje formalnih postopkovnih pogojev za obravnavo.

Pritožba mora izpolnjevati procesne predpostavke, da se jo lahko vsebinsko obravnava. V postopku s pritožbo se po 336. členu ZPP, ki se po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) uporablja v postopku v socialnih sporih, ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka, kot določa prvi odstavek 343. člena ZPP. Med ostalimi je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje, kot je določeno v 352. členu ZPP.

Po določbi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka, stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. Tožnik v pritožbi, ki jo je vložil sam, ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit in o tem ni predložil dokazov. Ker je tožnik pritožbo vložil sam in ker po zakonu te pravice nima, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo, kot nedovoljeno zavrglo, ob upoštevanju prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP.