Jedro

Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ta je del postopka z revizijo, s tem izrednega pravnega sredstva in predstavlja njegov začetek, vendar to ne pomeni vložitve izrednega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče mora najprej dovoliti revizijo, potem jo mora dolžnik pravočasno vložiti. Nič od tega dolžnik ni zatrjeval.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. Razlogovalo je, da predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ampak šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi revizije.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je postopek revizije urejen enotno v ZPP v točki 1. Revizija. Glede na urejenost v ZPP je predlog za dopustitev revizije del postopka revizije in že predstavlja začetek revizijskega postopka, to je izrednega pravnega sredstva.

3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da se ni opredelilo do njegovih navedb, da v primeru vloženega izrednega pravnega sredstva iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ugotovi verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zaradi realizacije izvršbe, če je verjetno izkazano, da bo uspel v pravdnem postopku, (-) da je kršilo obveznost obrazložitve odločbe, kar je del poštenega sojenja in varovana v 22. členu Ustave RS, ker se ni z ničemer izjasnilo glede uspeha v pravdnem postopku in izgube vsega premoženja. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za odlog izvršbe, ker dolžnik ni izkazal vložitve izrednega pravnega sredstva, kot pogoja po prvi točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, zato se do ostalih kumulativno zahtevanih pogojev ni rabilo posebej opredeljevati.

6.Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ta je del postopka z revizijo, s tem izrednega pravnega sredstva in predstavlja njegov začetek, vendar to ne pomeni vložitve izrednega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče mora najprej dovoliti revizijo, potem jo mora dolžnik pravočasno vložiti. Nič od tega dolžnik ni zatrjeval. Stališče je potrjeno v sodni praksi, ki jo je navedlo sodišče prve stopnje.¹ Pravilno se je oprlo na 1. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa, da sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih: 1. če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo. Neizpolnitev kumulativno zahtevanega pogoja z vložitvijo izrednega pravnega sredstva zoper izvršilni naslov pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

7.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8.Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Sklep VSC II Ip 31/2018, tudi VSC I Ip 59/2023, VSL II Ip 1083/2020.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.