Jedro

Nedvomno gre pri tožnici za številne zdravstvene težave, kot jih ugotavlja sodni izvedenec in kot izhaja tudi iz dokumentacije v spisu. Zaradi teh težav je tožnica že razvrščena v II. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve, s tem da delo opravlja le ob določenih omejitvah in pa v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Pri tožnici se zdravstveno stanje poslabšuje, vendar kot je to prepričljivo izpovedal sodni izvedenec, zaenkrat še ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi narekovale dodatne omejitve oziroma, da bi bila pri tožnici ugotovljena popolna delanezmožnost v smislu 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 10. 2016 in št. 22 ... z dne 7. 6. 2016 ter da se tožnico od 17. 12. 2015 dalje razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi poklicne bolezni 70 % in bolezni 30 % ter da se tožnici prizna pravica do invalidske pokojnine. Nadalje je tudi odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Pojasnjuje, da je stara 57 let in da ima 35 let neprekinjene delovne dobe v istem podjetju. Prvih 10 let je delala v veliki hotelski pralnici perila, s tem da je bilo delo težko in naporno. Posledica je alergija in pa tudi uničena hrbtenica ter maternica. Operirana je bila tudi zaradi diskus hernije in pa zaradi težav z mehurjem. Kasneje je bila premeščena. Kot invalid II. kategorije invalidnosti je začela delati kot šivilja v skladišču z majhno pralnico. Težave pa se še stopnjujejo, in sicer gre za vratno diskus hernijo in pa za okvaro karpalnih kanalov na obeh rokah. Zapadla je tudi v depresijo. Pojavile so se še druge zdravstvene težave (odstranitev žolča, težave z želodcem, kronični gastritis, težave z ledvicami). Izgubila je občutek za spretnost, za fin prijem, za natančnost ter za kontrolo nad desno roko. Hitro postane utrujena. Ne strinja se s podanim izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, zato je tudi že v postopku pred sodiščem prve stopnje na izvedensko mnenje podala pripombe, vendar pa izvedenec od svojega mnenja ni odstopil. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (nadaljevanje ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št.... z dne 27. 10. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 7. 6. 2016. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Tožnica je s tožbo uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7. Skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti pa je pogoj, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravice do invalidske pokojnine skladno s 1. alinejo 41. člena ZPIZ-2. 8. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnica z odločbo št. ... z dne 5. 6. 2002 razvrščena v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in bolezni in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo - za lažja dela, kjer ne prihaja do statičnih in dinamičnih obremenitev ledvene hrbtenice in rok (dvigovanje in nošenje bremen nad 10 kg) in za dela z rokami v vodi ali pri stiku s čistili in nikljem, s polovico polnega delovnega časa, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 6. 2002 dalje. Za delo po opisu z dne 10. 4. 2002 „pomožni delavec“ je sposobna s polovičnim delovnim časom. 17. 12. 2015 je osebni zdravnik podal nov predlog za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

9. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Izvedenec je preučil medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter tožničinem zdravstvenem kartonu, tožnico pa je tudi osebno pregledal. Po njegovem mnenju pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe z dne 27 .10. 2016 še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Opis funkcijskega statusa ne govori za bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo potrebno po drugačni oceni in dodatnih razbremenitvah. Sodišče je izvedenca tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Pojasnil je, da je ob osebnem pregledu ugotovil rahlo omejenost gibljivosti aksialnega skeleta, gibljivost velikih sklepov zgornjih in spodnjih okončin je primerna, dorzalna in plantarna fleskija stopal sta normalni, ni bilo ugotovljenih niti senzibilitetnih izpadov v spodnjih okončinah. Testa za prikaz utesnitve karpalnih kanalov sta levo in desno negativna. Tudi pincetni prijem z vsemi prsti rok je ohranjen in močan. Ugotovil je le blago atrofijo tenerja in pa po navedbah tožnice slabše čutenje prstov desne roke od prvega do tretjega prsta. Izvedenec opozarja na izvide lečečih specialistov. Tako že lečeči fiziater ugotavlja omejeno gibljivost, vendar pa ne ugotavlja okvar živčnih struktur na zgornjih in spodnjih udih. Pulmolog ugotavlja normalno pljučno funkcijo, medtem ko psihiater ugotavlja, da je tožnica nekoliko upočasnjena, da ji razpoloženje in volja nihata in da ima težave s koncentracijo. Izvedenec ocenjuje, da je podana anksiozno depresivna motnja s paničnimi napadi. V ospredju je tudi somatizacijska motnja, ki pa ni bila deležna ustrezne psihoterapevtske podpore.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca. Preučil je dokumentacijo v spisu in tožnico tudi osebno pregledal ter odgovoril na zastavljena vprašanja sodišča in tudi na pripombe, ki jih je v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem sodišču posredovala tožnica. Nedvomno gre pri tožnici za številne zdravstvene težave, kot jih ugotavlja sodni izvedenec in kot izhaja tudi iz dokumentacije v spisu. Zaradi teh težav je tožnica že razvrščena v II. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve, s tem da delo opravlja le ob določenih omejitvah in pa v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Pri tožnici se zdravstveno stanje poslabšuje, vendar kot je to prepričljivo izpovedal sodni izvedenec, zaenkrat še ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi narekovale dodatne omejitve oziroma da bi bila pri tožnici ugotovljena popolna delanezmožnost v smislu 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Tožnica tudi ne navaja, v čem so ugotovitve sodnega izvedenca v nasprotju z ugotovitvami posameznih lečečih specialistov. V pritožbi zgolj opisuje svoje zdravstvene težave, zaradi katerih meni, da ni več zmožna za opravljanje pridobitnega dela. Sodišče ne more odločiti zgolj na podlagi navedb, niti nima medicinskega znanja, da bi presojalo utemeljenost in prepričljivost posameznih medicinskih izvidov. Ravno zaradi tega je v postopek pritegnilo sodnega izvedenca s področja medicine. Gre za osebo, ki glede na svoje strokovno znanje ter izkušnje pomaga sodniku, da le-ta ugotovi ali razjasni pravno pomembna dejstva bistvena za odločitev v zadevi. Ker so pri tožnici podane različne zdravstvene težave, pri čemer je bistveno, kako te težave vplivajo na tožničino zdravstveno stanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno za razjasnitev dejanskega stanja postavilo izvedenca s področja medicine dela, prometa in športa.

11. Glede na pritožbene navedbe, da se zdravstveno stanje poslabšuje, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo za odločitev bistveno zdravstveno stanje tožnice, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 10. 2016. V primeru, da se je po navedenem obdobju tožnici zdravstveno stanje še dodatno občutno poslabšalo, pa ima možnost, da sama oziroma preko svojega osebnega zdravnika pri toženi stranki prične nov postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.