Jedro

Tretji ima res pravico, da verjetno izkaže da ima na predmetu izvršbe pravico, vendar je to možno šele takrat, ko se izvršba že opravlja, če je izvršba s sklepom o izvršbi dovoljena na nedoločene premičnine.

Premičnine niso individualizirane, res pa so lokalizirane z naslovom stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor tretje ter odločilo, da je J.V. dolžna upniku povrniti 35.560,00 SIT izvršilnih stroškov.

Zoper navedeni sklep vlaga tretja pravočasno pritožbo. Obrazlaga, da se je za ugovor odločila, ko je dobila v poštni predal opozorilo izvršitelja, v katerem piše, da bo stanovanje na Vošnjakovi 10 v primeru, če bi ga ne hotela odpreti, na podlagi odredbe sodišča odprl sam v navzočnosti dveh polnoletnih občanov in policije ter zarubil premične stvari, ki bodo prodane na javni dražbi zaradi poplačila upnika. Nikjer v opozorilu namreč ne piše, da bo zarubil premične stvari dolžnika, temveč le, da bo stvari zarubil, ne glede na to čigave so in ne glede na to, da v skoraj enajst let staro zgodbo ni vpletena, saj je več čas v rednem delovnem razmerju. S takojšnjim ugovorom tretje je poskušala pravočasno preprečiti zgolj nepotrebne zaplete. Dolžnik in upnik se namreč dogovarjata, da bi dolžnik dolg poravnal. Meni, da so bila vsa dejanja izvršitelja nepotrebna, sicer pa je sodišče šele 11.7.2005 izpodbijani sklep dostavilo njeni odvetnici. Predlaga ugodno rešitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit in se v izogib ponavljanju višje sodišče na obrazložitev sklepa v celoti sklicuje, pri tem pa še dodaja, da ima tretji res pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi tako kot tudi v tem konkretnem primeru izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu V. Pravilno je torej stališče, da predmeti sploh še niso bili zarubljeni in je zato ugovor preuranjen. Torej šele v nadaljevanju, ko bo izvršitelj opravljal rubež v smislu 83. in 84. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in v skladu z določili Pravilnika o opravljanju služb izvršitelja (Ur. l. RS, št. 18/03) in če bo prišlo do rubeža stvari, ki so v lasti tretje, bo pritožnica lahko svojo lastninsko pravico uveljavljala na podlagi ugovora tretjega v smislu

64. člena ZIZ. Ostale pritožbene trditve, ki se nanašajo na delo izvršitelja in na vročanje izpodbijanega sklepa odvetnici, so v okviru reševanja pritožbe zoper izpodbijani sklep pravno nepomembne in zato nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).