Jedro

Dedič sicer lahko poplača terjatev, ki jo ima upnik do njega na podlagi pravnega nasledstva, s prodajo podedovane nepremičnine, lahko pa dolg (do vrednosti podedovanega premoženja) poravna z unovčenjem svojega ostalega premoženja.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se izvršilni postopek, ki je bil zaradi smrti dolžnice K.P. s sklepom In 63/2008 z dne 1.10.2013 prekinjen od 17. 7. 2013, v zvezi z nepremičnino parc. št. x k.o. V.N. nadaljuje zoper dediče pokojne dolžnice, ki so podedovali navedeno nepremičnino, in sicer zoper B.K., D.K. ter mladoletnega N.V.P., v zvezi z nepremičnino parc. št. y k.o. V. pa zoper dediča, ki sta podedovala navedeno nepremičnino, in sicer zoper B.K. in D.K. (I. točka izreka). Nadalje je sodišče odločilo, da se izvršba na plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ustavi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper dediče pokojne dolžnice se pritožujejo dediča B. in D.K. ter mladoletni dedič N.V.P. po zakoniti zastopnici S.P. 3. Dediča B. in D.K. v skoraj identičnih pritožbah nasprotujeta izpodbijanemu sklepu. Pojasnita, da je dedič N.V.P. mladoleten, zato predlagata, da se izvršba odloži do njegove polnoletnosti, torej do 22. 7. 2017, ko bo lahko sam odločal o tej zadevi. V pritožbenem predlogu se zavzemata še za zamrznitev obresti. Premoženje, ki so ga podedovali, ni v naravi razdeljeno in se do N. polnoletnosti ne bo delilo. D.K. še doda, da je študent in da nima prihodkov, da bi poravnal dolgovano terjatev.

4. Zakonita zastopnica mladoletnega dediča N.V.P. S.P. v pritožbi pojasni, da ni sposobna poravnati dolgovane terjatve, saj je v postopku osebnega stečaja. V pritožbenem predlogu se zavzema za odložitev sklepa o izvršbi do N. polnoletnosti, torej do 22. 7. 2017, ko bo lahko sam odločal o tej zadevi, in zamrznitev obresti ter zaščito mladoletne osebe postopkov, ki povečujejo stroške in jim ta ni dorasel. Izpostavi, da nepremičnini, ki sta bili predmet dedovanja, nista v naravi razdeljeni in se do dedičeve polnoletnosti ne bosta delili. Doda, da mladoletni dedič tudi ne razpolaga s sredstvi za poravnavo dolga, zato meni, da ga je potrebno zaščititi.

5. Pritožbe so utemeljene.

6. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega dela sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ugotoviti je, da so pritožbe utemeljene, vendar ne iz razlogov navedenih v pritožbah, temveč ugotovljenih v okviru uradnega preizkusa.

7. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel. Zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). Dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika z vsem svojim premoženjem, ne le s premoženjem, ki je bilo predmet dedovanja, vendar do višine vrednosti slednjega (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (tretji odstavek 142. člena ZD). Dediči po pokojni dolžnici se tako ne morejo upirati nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njih, saj kot univerzalni pravni nasledniki vstopajo tudi v procesnem pomenu v pravice in obveznosti zapustnice in odgovarjajo za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič sicer lahko poplača terjatev, ki jo ima upnik do njega na podlagi pravnega nasledstva, s prodajo podedovane nepremičnine, lahko pa dolg (do vrednosti podedovanega premoženja) poravna z unovčenjem svojega ostalega premoženja.

8. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke (v obravnavanem primeru je sodišče izdalo sklep dne 1. 10. 2013, s katerim je ugotovilo, da je postopek prekinjen z dnem 17. 7. 2013), nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dediči, kot je pojasnjeno že zgoraj, ne morejo upirati in zanj ni potrebno njihovo soglasje.

9. Predmetna izvršba se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v O. opr. št. D 153/2013 z dne 28. 11. 2013, lahko nadaljuje zoper dediče po pokojni dolžnici, kot je to predlagal upnik. Ker pa je slednji vztrajal le pri izvršbi na nepremičnine zapustnice, je sodišče, potem ko je ugotovilo, kdo so dediči zapustničinih nepremičnin - parc. št. x k.o. V.N. in parc. št. y k.o. V., ki so predmet izvršbe v tem postopku, izvršbo nepravilno nadaljevalo le zoper dediče teh nepremičnin in konkretno na ti nepremičnini. Ni namreč mogoče mimo vloge upnika z dne 24. 3. 2014, v kateri je sodišču predlagal, da se izvršba nadaljuje na vse dediče, slednjih pa je glede na pravnomočen sklep o dedovanju pet, prav tako pa je izpostaviti dejstvo, da v obravnavanem primeru ne gre za pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe kot v primeru hipotekarnih dolžnikov, temveč za univerzalno pravno nasledstvo oziroma za nadaljevanje izvršbe z novimi dolžniki po četrtem odstavku 24. člena ZIZ. Glede na formulacijo izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da zgolj dediči B. in D.K. ter mld. N.V.P., kot dediči teh dveh nepremičnin odgovarjajo za zapustničine dolgove ter da odgovarjajo z navedenima nepremičninama, med tem ko pa dediča S.B.P. in T.M. kot dediča, ki nista podedovala navedenih nepremičnin, temveč neko drugo premoženje, ne odgovarjata za zapustničine dolgove. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novih dolžnikov - vseh dedičev določiti z izdajo sklepa skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 142. členom ZD. Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča (132. člen ZD) zmotno uporabilo 142. člen ZD, ki ureja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove ter v tej zvezi 208. člen ZPP ter 24. člen ZIZ, ki urejata pravno nasledstvo v procesnem smislu ter prehod obveznosti na novega dolžnika.

10. Glede na pritožbena izvajanja zakonite zastopnice mladoletnega dediča N.V.P. je pojasniti, da dejstvo, da je zakonita zastopnica v postopku osebnega stečaja, ne vpliva na odgovornost mladoletnega dediča za zapustničine dolgove. Bistveno je, da je mladoletni N. dedič, ki odgovarja za zapustničine dolgove do vrednosti podedovanega premoženja, to je vrednosti solastnega dela (½ ) parc. št. x k.o. V.N., zakonita zastopnica pa zgolj uveljavlja njegove interese, saj sam praviloma ni sposoben oblikovati mnenja glede tega, kaj je njemu v največjo korist (78. člen ZPP).

11. V zvezi s predlogom pritožnikov, da se izvršba odloži do polnoletnosti dediča N., je pojasniti, da ZIZ v 71. členu določa pogoje, na podlagi katerih je odložitev izvršbe mogoča. Pritožniki se v pritožbi zavzemajo tudi za zamrznitev obresti. Ker slednje tečejo že na podlagi zakona (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika) in je upnik njihovo povrnitev zahteval s predlogom za izvršbo, kateremu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi sledilo, je na strani pritožnikov, da se s predlogom za njihovo zamrznitev obrnejo neposredno na upnika in z njim poskušajo doseči morebiten dogovor glede tega (npr. delni umik predloga za izvršbo).

12. Dejstvo, da premoženje, ki je bilo predmet dedovanja in na katerega je dovoljena izvršba, po navedbah pritožnikov ni razdeljeno in se ne bo delilo do polnoletnosti dediča N., v tej fazi postopka ni relevantno. Kot izhaja iz listin v spisu so pritožniki v različnih solastnih deležih v celoti lastniki nepremičnin parc. št. x k.o. V.N. in parc. št. y k.o. V., na kateri je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo (32. člen ZIZ in drugi odstavek 170. člena ZIZ), in ki se bosta v primeru, da dediči upnikove terjatve ne bodo prostovoljno poplačali, v nadaljevanju izvršilnega postopka prodali in se bo upnik poplačal iz zneska, dobljenega s prodajo, vendar do vrednosti do katere dediči odgovarjajo za zapustničine dolgove.

13. Zakonita zastopnica dediča N. je v pritožbi mnenja, da je mladoletnika potrebno zaščititi. V tej zvezi je pojasniti da, se oseba, ki nima procesne sposobnosti, v pravdi (smiselno enako v izvršbi po 15. členu ZIZ) ne more zastopati sama, ampak v njenem imenu procesna dejanja opravlja njen zakoniti zastopnik. Zastopanje mladoletnih otrok je sestavni del izvrševanja roditeljske pravice, zato sta starša dolžna skrbeti za otrokove koristi. Zagotavljanje le-teh je namreč temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka (5.a člen ZZZDR, 18. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah). V konkretnem primeru je mladoletni dedič varovan, saj ga v postopku izvršbe zastopa zakonita zastopnica skladno z določilom 78. člena ZPP, same odgovornosti za zapustničine dolgove pa se dedič samo zaradi mladoletnosti ne more razbremeniti (142. člen ZD).

14. Dedič D.K. v pritožbi tudi opozori, da je še študent in da nima stalnih prihodkov. V tej zvezi je ponovno pojasniti, da dedič odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, in ker je dedič podedoval (solastna) deleža na nepremičninah, do vrednosti slednjih (v času zapustničine smrti) odgovarja upniku za zapustničine dolgove.

15. Na podlagi zgoraj navedenega se pritožbam dedičev ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, potem ko bo ponovno odločilo o nadaljevanju izvršbe proti novim dolžnikom - dedičem, kot to predlaga upnik, le tem skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njih vročiti tudi sklep o izvršbi z dne 12. 12. 2011 (peti odstavek 24. člena ZIZ), hkrati pa jih bo moralo v pravnem pouku opozoriti iz kakšnih razlogov lahko vložijo ugovor ter kaj mora ta vsebovati, da se šteje, da je obrazložen. Dedič namreč lahko v postopku kot nov dolžnik ugovarja iz ugovornih razlogov iz 56.a člena ZIZ v zvezi z 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ.

17. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih pritožniki niso priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).