Jedro

Z javnim razpisom ni mogoče določati novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, ker javni razpis ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm. Navedeno pomeni tudi to, da v javnem razpisu ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, ki jih za koncesionarja določa koncesijski akt.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba (1. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, U 311/2008-22 z dne 7. 7. 2009 se razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Vlade RS z dne 14. 10. 2008, s katero je tožena stranka odločila, da se za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu ne izbere tožeča stranka. Z odločbo z dne 14. 10. 2008 (ki ni predmet te revizije), pa je tožena stranka odločila, da se za koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu izbere Ribiška družina B., sodišče prve stopnje pa je v 2. točki izreka (iste) izpodbijane sodbe in sklepa njeno tožbo zoper odločbo o izbiri zavrglo (zoper ta del sodbe in sklepa je tožeča stranka vložila pritožbo).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) navaja, da revident izpolnjuje vse razpisne pogoje, da je oddala vso zahtevano dokumentacijo in vlogi priložila tudi podatek o predlagani višini koncesijske dajatve. Vendar pa izbor koncesionarja v obravnavani zadevi ne temelji na ugotavljanju, kdo izmed kandidatov ima boljše pogoje za izbiro, ampak na ugotovitvi, da je bil izbran koncesionar na podlagi prednostne pravice in je bila na tej podlagi koncesija z odločbo o izbiri podeljena prednostnemu upravičencu.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Bistveno kršitev določb postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko se ni opredelilo do njegovih tožbenih ugovorov: o nezakonitosti in neustavnosti Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Sloveniji: o neustavnosti drugega odstavka 70. člena ZSRib in o tem, ali izbrani koncesionar izpolnjuje pogoje za prednostnega upravičenca po tretjem odstavku 30. člena ZSRib. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo njegovih dokaznih predlogov. Kršitev materialnega prava pa je prvostopenjsko sodišče storilo s tem, ko pri presoji prednostne pravice ni uporabila osmega odstavka 164. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1, ki določa, da ima pri podelitvi koncesije na naravni dobrini prednostno pravico lastnik zemljišča, na katerem je dobrina. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo ponavlja svoja stališča iz odločb o izbiri in neizbiri. V zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev izbranega prijavitelja po 30. členu ZSRib, ki se nanašajo na društva, pa navaja, da je izbrani prijavitelj s podpisom izjave, da se strinja z vzorcem koncesijske pogodbe, v kateri so bili ti pogoji opredeljeni in je bila sestavni del javnega razpisa, potrdil, da izpolnjuje navedene pogoje.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je revident uspešno izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ali se pri presoji ali prednostni upravičenec za koncesionarja izpolnjuje za to predpisane pogoje, poleg razpisnih pogojev upoštevajo tudi pogoji, ki jih pri podelitvi koncesije za društva določa Zakon o sladkovodnem ribištvu – ZSRib v 30. členu.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta bili v spornem postopku o izbiri koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v Voglajnskem ribiškem okolišu izdani dve odločbi, in sicer v tej reviziji obravnavana odločba o neizbiri revidenta z dne 14. 10. 2008 (v nadaljevanju odločba o neizbiri), in odločba o izbiri drugega prijavitelja za koncesionarja z dne 14. 10. 2008 (v nadaljevanju odločba o izbiri). V obravnavanem primeru ni sporno, da odločba o neizbiri vsebuje ugotovitev, da revident izpolnjuje vse razpisne pogoje, vendar se njegova vloga zavrne, ker se koncesija podeli na podlagi uveljavljene prednostne pravice z odločbo o izbiri. Vsebinsko presojo utemeljenosti uveljavljene prednostne pravice izbranega prijavitelja po ZSRib, na podlagi katere je bila koncesija podeljena, pa vsebuje odločba o izbiri, ki sicer ni predmet presoje v tej reviziji, Vrhovno sodišče pa je o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo odločilo v zadevi I Up 399/2009. 9. Po 31. členu ZSRib določa pogoje za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših koncesijski akt, v obravnavanem primeru Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Uredba). Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-98/99 z dne 16. 7. 1999, zavzelo stališče, da z javnim razpisom ni mogoče določati novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, ker javni razpis ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm. Iz tega stališča pa izhaja stališče Vrhovnega sodišča, da v javnem razpisu ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, ki jih za koncesionarja določa koncesijski akt. 10. V obravnavanem primeru javni razpis z dne 13. 6. 2008 ni vseboval vseh pogojev, ki jih določa koncesijski akt. Uredba v 4. členu namreč določa, da mora koncesionar poleg pogojev, določenih v ZSRib, izpolnjevati še pogoje: da je registriran za opravljanje dejavnosti ribištva; da ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku; da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti njemu ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, povezano z njenim poslovanjem, in je postala izvršljiva; da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi. ZSRib, na katerega se sklicuje Uredba, pa v 30. členu določa, da mora imeti koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljene delavce, ki opravljajo naloge gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja. Če ima koncesionar ribogojnico, mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojca. V tretjem odstavku istega člena pa določa, da mora društvo, ki želi pridobiti koncesijo, poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena imeti praviloma najmanj 30 članov, da ne sme zaračunavati pristopnine, omejevati članstva in da mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi ribičem, ki niso včlanjeni v društvo. Javni razpis pa v delu, kjer so navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar (IV. točka), in jih ZSRib izrecno določa za društva (tretji odstavek 30. člena), ne vsebuje.

11. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke o izbiri prednostnega upravičenca za koncesionarja (kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo ta ni predmet presoje v tej reviziji, v tej reviziji izpodbijana odločba o neizbiri pa je na njenem obstoju utemeljena) je razvidno, da tožena stranka ni opravila presoje vseh za odločitev pravno pomembnih pogojev za koncesionarja, kot jih določa 4. člen Uredbe v zvezi z 30. členom ZSRib. Te pogoje pa mora ne glede na pogoje, ki jih vsebuje javni razpis, v skladu s stališčem iz prejšnje točke te obrazložitve izpolnjevati tudi prednostni upravičenec. Sodišče prve stopnje pa se do revidentovega tožbenega ugovora (v tožbi, vloženi zoper odločbo o izbiri in odločbo o neizbiri) v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev izbranega prednostnega upravičenca sploh ni opredelilo. To pa pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali izbrani prijavitelj izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja iz Uredbe in ZSRib, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 odločilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

13. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem sojenju v obravnavani zadevi poleg stališča Vrhovnega sodišča iz tega sklepa upoštevati tudi sklep I Up 399/2009 in obe odločbi (o izbiri in neizbiri) šteti za en akt ter v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 po opravljeni glavni obravnavi presoditi, ali izbrani prijavitelj izpolnjuje vse zakonske pogoje za koncesionarja, kot jih določa tretji odstavek 30. člena ZSRib.

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.