11. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Judit Trajber iz Ljubljane na seji 11. septembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 268. člena in prvega odstavka 274. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni prehodno in končno določbo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Prva določa, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po določbah prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Prvi odstavek 274. člena SPZ pa določa, da se z uveljavitvijo tega zakona preneha uporabljati Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – v nadaljevanju ZTLR). Po pobudničinem mnenju sta ti določbi v neskladju s 155. členom Ustave, ker retroaktivno posegata v pridobljene pravice. Onemogočili naj bi namreč dokončanje v času veljavnosti ZTLR začetih postopkov za uveljavitev solastninske pravice na nepremičnini z vlaganji.

2.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

3.Pobudnica navaja, da vlaga pobudo kot zastopnica družbe Oddih Žitkovci, d. o. o., vendar ni predložila pooblastila za njeno zastopanje. Ustavno sodišče je zato štelo, da vlaga pobudo v lastnem imenu. V njej je zapisala, da pravni interes utemeljuje z "izkušnjo primera". Vendar je v nadaljevanju le splošno opisano pobudničino razumevanje učinkovanja izpodbijanih določb na pridobitev solastnine na nepremičninah s pravnoposlovnimi vlaganji. Iz navedb v pobudi tako ni razvidno, kako bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala pravni položaj pobudnice. Zgolj načelno nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče pobudnice ni pozvalo, naj predloži pooblastilo za zastopanje družbe, ker bi bilo treba pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči tudi v primeru, če bi jo vložila družba. Glede na povedano v prejšnji točki obrazložitve iz pobude namreč tudi ni razvidno, kako bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala pravni položaj družbe.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj