Jedro

Dejstvo, da se je na izvršilnem oddelku sodišča, ki vodi izvršilni postopek, zaposlila hči dolžnikov kot samostojna sodniška pomočnica, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, saj pri delu prihaja vsakodnevno v stik s sodnico, ki vodi postopek, in drugimi sodniki pristojnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani vodi izvršilni postopek zoper v uvodu navedena dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve. V predlogu za delegacijo pristojnosti navaja, da se je s 16. 3. 2015 na tem sodišču na izvršilnem oddelku kot samostojna sodniška pomočnica zaposlila B. B., ki je hči dolžnikov. To je sodniška pomočnica potrdila, v spisu pa so tudi listine, ki se nanašajo nanjo. Ker je razporejena na izvršilni oddelek sodišča, prihaja redno v stik s sodnico, ki vodi izvršilni postopek, kot tudi z drugimi sodniki tega oddelka. Dejstvo, da sodišče odloča v izvršilni zadevi staršev samostojne sodniške pomočnice, zaposlene na izvršilnem oddelku tega sodišča, po mnenju sodišča vpliva na videz nepristranskost tako v razmerju do upnika kot tudi navzven. Zato sodišče predlaga, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče za nadaljnje odločanje v zadevi.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je sicer smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. V obravnavanem primeru so tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podani. Dejstvo, da se je na izvršilnem oddelku sodišča, ki vodi izvršilni postopek, zaposlila hči dolžnikov kot samostojna sodniška pomočnica, lahko namreč povzroči vtis pristranskosti sodišča, saj pri delu prihaja vsakodnevno v stik s sodnico, ki vodi postopek, in drugimi sodniki pristojnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah, ki je krajevno najbližje sicer pristojnemu sodišču.