Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavanem primeru ne gre za spor med dediči, temveč za spor med dediči in tretjo osebo in v takem primeru prekinitev zapuščinskega postopka sploh ne pride v poštev. Sodišče prekine postopek le v primeru, da je med dediči spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino.
Pritožbi se ugodi, pobijani sklep se r a z v e l j a v i in predlog z dne 10.6.2003 zavrne.
S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje napotilo dediča I. K. in A. K. na pravdo zaradi dokazovanja obsega zapuščine, da dobroimetje na hranilni knjižici B. K., št., ki se glasi na geslo, spada v zapuščino po pokojnici. Zapuščinski postopek je do pravnomočne rešitve pravde prekinilo, stranki pa opozorilo, da bo, če ne bosta ravnali po sklepu sodišča, glede naknadno ugotovljene zapuščine, odločilo, ne glede na zahtevek, glede katerega ju je napotilo na pravdo.
Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu pritožuje dedič I. K. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev in spremembo pobijanega sklepa tako, da sodišče na pravdo napoti I. R. Navaja, da je sodišče pri odločitvi o tem, koga bo napotilo na pot pravde, zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. I. R. za zapustnico nikoli ni skrbela. Zapustnica je v I. B. živela le 8 dni pred smrtjo in v I. B. hodila k zdravnikom, sicer pa je živela v L., na naslovu C. 14, torej na naslovu dediča. Pok. S. je zase skrbela sama. Oba dediča tudi poznata geslo na knjižici, saj jima ga je pok. S. povedala in večkrat zabičala, da ga ne smeta pozabiti. V času smrti je izginila le knjižica, ki pa se je sedaj našla pri I. R. Zanimivo je, da je I. R. imela pri sebi tudi zapustničino zlatnino, od katere se zapustnica nikoli ni ločila, le da je I. R. dedičema na njuno zahtevo to zlatnino izročila. Pok. S. je umrla v svoji hiši v I. B., mrtvo pa so našli R., ki so ponjo hodili zadnjih 8 dni življenja zato, da je ob popoldnevih delala družbo ge. I. R.. I. R. je v svoji izjavi zapisala, da naj bi ji dobroimetje pripadalo ob smrti zapustnice, če bi to še obstajalo. Po prepričanju dediča po I. R. podana izjava ne predstavlja ugotovljene sodne ustne oporoke, prav tako pa tudi ni mogoče govoriti o darilni pogodbi, saj darilo za časa življenja pok. S. ni bilo dano, niti niso izpolnjeni pogoji darilne pogodbe za primer smrti. Ker niso izpolnjeni pogoji z zakonito oporoko, tudi ni mogoče govoriti o volilu. Pa tudi o pravici imetnika vrednostnega papirja ni mogoče govoriti, če je ta do vrednostnega papirja prišel na nezakonit način. Dedič je prepričan, da je pravica I. R. manj verjetna in bi zato I. R. morala biti napotena na pot pravde.
Pritožba je utemeljena.
Ne sicer iz razlogov, ki jih navaja pritožba, podani pa so razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Pravnorelevantno dejansko stanje ni sporno. Dediča sta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predlagala izdajo dodatnega sklepa glede denarnih sredstev zapustnice na hranilni knjižici pri B. K. Gre za hranilno knjižico na geslo, I. R., ki nesporno ni dedinja, poseduje tako hranilno knjižico kot tudi geslo in si ta denarna sredstva lasti.
Napadeni sklep o prekinitvi postopka je nezakonit in brez pravne podlage, saj v obravnavanem primeru ne gre za spor med dediči, temveč za spor med dediči in tretjo osebo in v takem primeru prekinitev zapuščinskega postopka sploh ne pride v poštev. Sodišče prekine postopek le v primeru, da je med dediči spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. tč. 212. čl. ZD). Poleg tega je bil ta zapuščinski postopek že zaključen s pravnomočnim sklepom o dedovanju, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrniti (to bi moralo storiti tudi, če bi šlo za spor med dediči glede naknadno najdenega premoženja, po pravnomočnosti sklepa od dedovanju). Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava (upoštevaje tudi, da sta dediča enotna sospornika), pritožbi ugodilo, pobijani sklep v celoti razveljavilo in predlog zavrnilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).