Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za povrnitev stroškov, ki ga je dne 9. 7. 2013 podala N. U. 2. V pravočasni pritožbi pritožnica najprej trdi, da ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti. Razlogi so nasprotujoči. Ne strinja se z razlago, da A. A. in C. C. nista osebi, ki bi jima sodišče lahko naložilo plačilo stroškov, saj nista udeleženca postopka, v katerem se povračilo zahteva. Sodišče pravilno citira 163. člen Zakona o dedovanju (ZD), prezre pa določbo 174. člena, ki tudi ureja režim stroškov v zapuščinskem postopku. Pritožnica je zahtevo za stroške temeljila na izkazanih okoliščinah, ki jih je zakonodajalec predvidel v materialnopravni podlagi določb ZD in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), to pa je, da je mogoče zahtevati povračilo stroškov tudi v primeru, če jih je povzročil drug udeleženec po svoji krivdi ali so nastali po naključju na njegovi strani. Pritožnica še opozarja, da iz pripravljalne vloge C. C. in A. A. ni razvidno, da bi bila pritožnici poslana le v vednost. Pritožnica je upravičeno sklepala, da ji bila poslana v odgovor, v kar je še vedno prepričana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zapuščinski zadevi po pok. B. B. sta A. A. in C. C. (ki nista dedna upravičenca po B. B.) z vlogo z dne 2. 7. 2013 sodišče obvestila, da sta skupaj s pok. B. B. dediča po pokojnem D. D. v zapuščinskem postopku D 231/2012, kjer je bil dne 8. 4. 2013 že izdan sklep o dedovanju, ki pa ne obsega vsega premoženja zapustnika. V vlogi sta nadalje naštela premoženje, glede katerega je predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, vse za primer, če bi isto premoženje priglasili dediči B. B. v zapuščino po njem. Sodišče je vlogo poslalo dedičem, pritožnica pa je nanjo odgovorila in priglasila stroške svoje vloge, katerih povrnitev je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, razlogi so jasni in omogočajo preizkus sklepa. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na določbo 35. člena ZNP(1) v zvezi s 163. člena ZD, vendar bi tudi uporaba specialne določbe 174. člena ZD, za kar se zavzema pritožnica, privedla do istega rezultata, saj prvi odstavek 174. člena ZD določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, položaja iz tretjega odstavka 174. člena ZD(2) pa pritožnica v zahtevi za povrnitev stroškov ni zatrjevala.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka. Res je sicer, da se na podlagi 163. člena ZD smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki v 156. členu vsebuje v bistvenem enako določbo kot peti odstavek 35. člena ZNP, vendar po presoji pritožbenega sodišča ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu navedene določbe. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je bila vloga A. A. in C. C. vročena pritožnici le v vednost in ji nanjo ne bi bilo treba odgovoriti.

7. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

Op. št. (1): Prvi odstavek 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Op. št. (2): Nepošteno ravnanje.