Jedro

Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023 (v nadaljevanju Prošnja).

2. Toženka je po ugotovitvi, da tožnica vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izpodbijanje odločbe Upravnega sodišča RS BPP 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023, s katero je sodišče zavrnilo tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč zoper odločbo naslovnega sodišča Bpp 99/2023-6 z dne 11. 7. 2023, na podlagi 8. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), Prošnjo zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč zoper odločbo, s katero je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, zato je Prošnjo zavrnila na podlagi 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. _Tožbene navedbe_

3. Tožnica sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Navaja, da se že od samega začetka nahaja v podrejenem položaju, saj toženka redno krši 3. točko 31. člena ZBPP. Sodišču predlaga, naj upošteva njene navedbe v tožbi, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije, v kateri se ji nedopustno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe), pravico do zdravstvene in socialne varnosti, pravico do zasebne lastnine in pravico do povračila škode (povzročene s strani toženke). Toženki očita, da je v celoti odgovorna za njeno nedopustno življenjsko situacijo in da jo nedopustno potiska v izjemno hudo čustveno stisko. Izpodbijana odločba je namreč v nasprotju, ne le z 31. členom ZBPP, ampak tudi s 7. do 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Trdi, da toženka ob zlorabi 8. člena ZBPP nedopustno ugotavlja, "da ji brezplačna pravna pomoč sploh ni mogoče dodeliti" in ob tem pozablja, da je takšno ravnanje v nasprotju z več členi Ustave RS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Toženki še očita napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanje, oziroma ga sploh ne ugotavlja, kar vse kaže na naklepno odločanje v tožničino škodo.

_Navedbe toženke_ Toženka na tožbo ni odgovorila.

_O sodni presoji_

4. Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila Prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

6. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona).1 Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči (5. alineja 8. člena ZBPP). Namen te zakonske ureditve (iz 5. alineje 8. člena ZBPP) je v preprečitvi t. i. veriženja prošenj: ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za brezplačno pravno pomoč za upravni spor zoper slednjo odločitev.2 Tako v obravnavani zadevi ni bila kršena tožničina pravica do učinkovitega sodnega varstva. Za nedopusten poseg v to ustavno pravico bi namreč šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Tak položaj pa ni vzpostavljen, ko ima država sicer uveljavljen sistem brezplačne pravne pomoči, vendar pa prosilec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno dodelitev.

7. Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP Prošnjo zavrnila. Tožnica niti ne zatrjuje, da ne prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Gled ena navedeno so za ta upravni spor nerelevantne tožbene navedbe, tudi o sicer težki življenjski situaciji tožnice.

8. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016 in I U 1550/2022 z dne 19. 12. 2022. 2 Glej tudi sodbo Upravnega sodišča RS I U 1553/2022 z dne 30. 1. 2023, I U 1552/2022 z dne 20. 2. 2023 , I U 1555/2022 z dne 6. 12. 2022 in I U 1025/2016 z dne 16. 8. 2016.