Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pri uporabi materialnega prava, ki določa časovni okvir točkovanja preteklega znanstvenega dela kandidata, dopustna smiselna uporaba ZUP, s katero se podaljšuje obdobje točkovanja?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pri uporabi materialnega prava, ki določa časovni okvir točkovanja preteklega znanstvenega dela kandidata, dopustna smiselna uporaba ZUP, s katero se podaljšuje obdobje točkovanja?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi zoper sklep Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, št. I-22/1-19/76 z dne 29. 10. 2020 v zvezi z odločbo Univerze v Ljubljani, št. 104-396/2020-10 z dne 29. 1. 2021 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka). Izpodbijana odločba se nanaša na zavrnitev prošnje tožnika za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za filozofijo.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da se toženka glede pravočasnosti tožnikove prošnje neutemeljeno sklicuje na 16. člen in 23. člen Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Merila), saj citirani odločbi ne dajeta odgovora na vprašanje, kdaj se prošnja šteje za vloženo. Zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi citirani določbi predstavljali specialni določbi glede trenutka vložitve prošnje za izvolitev v naziv oziroma urejali to vprašanje. Tudi 213. člen Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) o tem ne govori, zato se tožnik glede vložitve prošnje pravilno sklicuje na 67. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 11. člena Meril v postopku izvolitve v naziv uporablja smiselno. Poudarilo je, da med strankama ni sporno, da je tožnik po pozivu prvostopenjskega organa vlogo dopolnil 7. 2. 2020, ter tudi ne, da je bilo njegovo delo objavljeno 2. 2. 2020. Zato je pravilen zaključek, da je bilo tožnikovo delo, relevantno za področje habitacije, sprejeto v objavo do datuma oddaje popolne vloge, s čimer je tožnik izpolnil pogoj iz 41. člena Meril, pri čemer ni pomembno, kolikokrat je zaprosil za podaljšanje roka, saj mu Merila to omogočajo. Po presoji Upravnega sodišča tožnik tudi utemeljeno izpostavlja bistvene kršitve pravil postopka, tako pred prvostopenjskim kot tudi pred drugostopenjskim upravnim organom. Ugotovilo je, da je prvostopenjski organ bistveno kršitev določb postopka zagrešil, ker tožnika ni vnaprej seznanil s tem, da bo pri odločitvi upošteval tudi okoliščine disciplinskega postopka in tožniku s tem odvzel pravico do izjave. Te pomanjkljivosti pa drugostopenjski organ ni odpravil, saj se toženka, zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, s tem pritožbenim ugovorom ni ukvarjala. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta in glede disciplinskega postopka in se njene odločitve ne da preizkusiti. Toženka je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ker tožniku ni bila dana možnost učinkovitega pravnega varstva. Ugotovilo je tudi, da toženka pred izdajo odločbe tožnika ni seznanila s pravnim stališčem glede nepopolnosti prošnje, ki je bilo nasprotno postopanju oziroma stališču, kot ga je zavzel prvostopenjski organ. Odločitev toženke kot drugostopenjskega organa zato za tožnika predstavlja odločitev „presenečenja“.

3.Toženka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede štirih vprašanj.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede zastavljenega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Dopuščeno vprašanje se nanaša na razmejitev med procesnimi in materialnimi določbami in s tem na meje sodnega preizkusa ter avtonomije univerze na tem področju. Po presoji Vrhovnega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomemben za pravilno razlago prava. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.