Jedro

Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe.

Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 428,38 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Slovenj Gradec, št. 02132-639/2015-2 z dne 10. 6. 2015, s katero je navedeni prvostopenjski upravni organ odločil o zahtevi za delitev delov stavbe, združitev delov stavbe, vpis novega dela stavbe, spremembo dejanske rabe, površine stavbe in delov stavbe ter za spremembo številke stanovanja ali poslovnega prostora, ki jo je kot upravnik stavbe vložila družba I., d. o. o., Maribor.

2. Upravno sodišče je svojo presojo, da je bila izpodbijana določba pravilno izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, utemeljilo s sklicevanjem na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki urejajo izdajo odločbe o vpisu spremembe podatkov v kataster stavb, na podatke v upravnih spisih in na ugotovitev, da je tožeča stranka soglašala s podatki, ki so navedeni v elaboratu.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 20/2017-4 z dne 7. 2. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja: "Ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stavb potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov?"

4. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo, v kateri navaja, da uveljavlja oba revizijska razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 (tj. bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava). Sodišču prve stopnje očita tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V reviziji navaja razloge, s katerimi utemeljuje nepravilnosti pri delitvi skupnega dela št. 299 in neusklajenost sprememb z dejanskim stanjem v naravi. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njenih dokaznih predlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da so bili v pripravo elaborata vključeni vsi lastniki stavbe, da je bil med njimi dosežen sporazum in da so bili izpolnjeni pogoji, za izdajo odločbe o vpisu po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Zmotno naj bi bilo tudi stališče, da je upravnik stranka v postopku. Z naknadno vlogo je kot dokaz, da podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi in kot dokaz v zvezi z zatrjevanimi posledicami izpodbijane odločbe predložila še 14 zemljiškoknjižnih izpiskov za skupne dele, ki naj bi nastali z delitvijo navedenega dela stavbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo geodetske uprave izreče za nično, podrejeno, naj jo kot nezakonito odpravi. Priglaša revizijske stroške.

5. Na revizijo tožena stranka ni odgovorila, stranka z interesom pa meni, da glede na zakonsko ureditev upravnik v postopku vpisa sprememb podatkov v kataster posebnega pooblastila etažnih lastnikov ne potrebuje. Predlaga zavrnitev revizije in uveljavlja povračilo stroškov revizijskega postopka.

**K I. točki izreka**

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se po 22. členu ZUS-1 uporablja, kolikor ta zakon ne določa drugače). Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP). V konkretnem primeru je bila revizija dopuščena le glede vprašanja potrebnosti posebnega pooblastila etažnih lastnikov upravniku stavbe za postopek vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stavb.

8. Navedbe, s katerimi revidentka uveljavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje (glede nepravilnosti pri delitvi skupnega dela stavbe in glede ugotovitve o danem soglasju k elaboratu) so neupoštevne že zato, ker to ni dovoljen revizijski razlog. Zatrjevane kršitve pravil upravnega spora v zvezi s tem, pa presegajo okvir vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena, zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

9. Izpodbijana odločba geodetske uprave, ki je predmet tega upravnega spora se nanaša na vpis sprememb katastra stavb. Na materialnopravno vprašanje pooblastil upravnika stavbe v tem postopku se nanašajo le navedbe revizije, da ob upoštevanju 105. in 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upravnik stavbe ni pooblaščena oseba za odločanje o delitvi dela stavbe oziroma za izdajo soglasja k spremembam vpisa dela stavbe (da so to lahko le etažni lastniki) in da upravnik ni stranka v postopku za izdajo odločbe o vpisu sprememb podatkov v kataster stavb.

10. Spremembe podatkov katastra stavb ureja ZEN v VIII. poglavju, ki med drugim v prvem odstavku 87. člena določa, da lahko zahtevo za spremembo podatkov vloži lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe. Upravniku stavbe torej že zakon daje pooblastilo za vložitev take zahteve. To pomeni, da je upravnik oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se po 5. točki 86. člena ZEN šteje tudi delitev dela stavbe.

11. Glede na to, da je predmet tega upravnega spora odločba, izdana na podlagi določb ZEN, je treba glede na omenjene revizijske navedbe najprej pojasniti, da ZEN ureja evidentiranje nepremičnin in postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpis njihovih sprememb, ne ureja pa pravic oziroma medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki. To ureja SPZ, o teh razmerjih pa je pristojno odločati sodišče bodisi v pravdnem bodisi v nepravdnem postopku.

12. SPZ v 118. členu sicer določa tudi pooblastila, ki jih ima upravnik, a za odgovor na zastavljeno vprašanje ni pomembno, ali je v okviru teh pooblastil tudi pooblastilo za vložitev zahteve za spremembo podatkov v katastru stavb. Tako pooblastilo ima, kot je bilo že pojasnjeno, na podlagi izrecne določbe ZEN. Na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZEN je upravnik stavbe tudi sicer pooblaščen za zastopanje lastnikov stavbe ali delov stavbe v postopkih za izdelavo elaboratov v zvezi s stavbo in v upravnih postopkih, če zakon ne določa drugače. 13. Predmet tega upravnega spora pa ni odločitev upravnika o delitvi skupnih delov stavbe, na kar se nanašajo revizijske navedbe. Tako sklepanje revizija utemeljuje na zatrjevanju, da etažni lastniki v postopku izdelave elaborata niso soglašali z delitvijo skupnega dela št. 299, kar pa iz dejanskega stanja, na katerega je Upravno sodišče oprlo svojo sodbo, in na katerega je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja. Nasprotno, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je bila odločba, ki je predmet tega upravnega spora, izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku iz petega odstavka 95. člena ZEN, ker je bilo ugotovljeno, da so za izdajo odločbe o vpisu sprememb podatkov v kataster stavb brez posebnega ugotovitvenega postopka izpolnjeni pogoji iz tega člena.

14. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant (drugi odstavek 87. člena ZEN). V postopku izdelave elaborata pa mora geodetsko podjetje oziroma projektant opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena istega zakona (drugi odstavek 82. člena ZEN), ki urejajo priprave na obravnavo, obravnavo in zapisnik obravnave. Zapisnik obravnave podpišejo ne le geodet, ki je vodil obravnavo, temveč tudi lastniki. Če kateri od lastnikov noče podpisati, mora biti to v zapisniku tudi navedeno, skupaj z razlogi za to. Prav tako se zapišejo v zapisnik tudi pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka obravnave.

15. Postopek za spremembo podatkov katastra stavb torej vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

16. Da ti pogoji, kot jih predpisujeta ZEN in Pravilnik, ne bi bili izpolnjeni, pa revidentka v tožbi z navedbami, s katerimi je oporekala podatkom iz elaborata, ni ne zatrjevala ne utemeljevala. V tožbi tudi ni zatrjevala, da se njeno soglasje, dano v postopku izdelave elaborata, ni nanašalo na omenjeni skupni del stavbe, da je to soglasje dal upravnik ali da je k elaboratu dala pripombe. Navajala je le razloge, s katerimi je utemeljevala in dokazovala zatrjevano napačno ugotovitev dejanskega stanja glede podatkov, ki so bili predmet vpisa sprememb kataster stavb, kar naj bi posledično pomenilo, da je šlo za odločanje o stvari iz sodne pristojnosti.

17. Upravno sodišče sicer svojo presojo o neutemeljenosti tožbe utemeljuje na stališču, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker so bili v pripravo elaborata vključeni vsi lastniki stavbe in ker urejanje medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni predmet upravnega spora. V 17. točki obrazložitve svoje sodbe navaja, da je bil elaborat izdelan na podlagi geodetskih meritev objekta na terenu in ogledu vseh prostorov, na katerem je bila revidentka prisotna. Izrecno se sklicuje tudi na zapisnik z dne 21. 11. 2014 "za dele stavb in vrste sprememb, ki se nanašajo na številke dele stavb 657-1991-275, 276 in 278, katerih lastnica je tožnica", iz katerega je razvidno, da je revidentka soglašala, "da podatki o delih stavbe, načrt etaže, podatki o delih stavbe in o prostorih ter uporabni površini, ki so navedeni v tabeli oziroma prikazani v elaboratu za spremembo podatkov katastra stavb izkazujejo dejansko stanje delov stavb v naravi, kar ustreza 22. členu Pravilnika". Navedena določba Pravilnika o vpisih v kataster stavb je tako v času izdelave elaborata kot v času odločanja o vpisu v kataster določala, da mora zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.

18. S to revizijo izpodbijana sodba torej ne temelji niti na stališču, da lahko o delitvi skupnih delov večstanovanjske hiše namesto etažnih lastnikov odloča upravnik stavbe, niti na stališču, da lahko upravnik sam daje soglasje k delitvi skupnega dela stavbe. Tudi če bi upravnik dal soglasje za vpis spremembe, ki se nanaša na skupni del stavbe (kot to v reviziji trdi revidentka), to v obravnavanem primeru ne bi moglo vplivati na odločitev Vrhovnega sodišča, saj revidentka v tožbi ni oporekala zakonitosti takega soglasja in s tem pogojem za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Zato tudi Vrhovno sodišče v okviru dopuščene revizije tega ne more presojati.

19. Ker po navedenem uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

**K II. in III. točki izreka**

20. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora sama kriti svoje revizijske stroške, stranki z interesom pa povrniti stroške, ki jih je imela z odgovorom nanjo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Te je sodišče odmerilo skladno s priloženim stroškovnikom in ob upoštevanju Odvetniške tarife. Toženki je priznalo 344,25 EUR stroškov odgovora na revizijo (5. točka Tarifne številke 30) in 6,885 EUR (11. člen) materialnih stroškov, oboje povečano za 22 % DDV, skupaj torej 428,38 EUR. Ni pa priznalo uveljavljanih stroškov za odgovor na drugo vlogo revidentke, ki se je nanašala na dostavo dokazov. Ker Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja dejanskega stanja, odgovor stranke z interesom, da je ta vloga kot dopolnitev revizije prepozna, ni pripomogel k odločitvi, in je torej procesno nepotreben. Navedeni znesek mora revidentka stranki z interesom povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

21. Odločitev je bila sprejeta soglasno.