Jedro

Zaznamba spora o pridobitvi pravice se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Pritožnica se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na deležu spornih nepremičnin z dedovanjem po pokojni materi. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem se uvršča med izvedene (derivativne), načine pridobitve lastninske pravice in ne med izvirne (originarne) načine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlog za zaznambo spora zavrne.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom na nepremičninah parc. št. 320/4, 320/5, 320/6, 320/7, 321/2, 320/8, 320/9, 319, 320/1, 321/1 in 322/1 k.o. x, ki so v lasti J. V., dovolilo v korist predlagateljice do ¼, vpis zaznambe spora, ki teče na podlagi tožbe, vložene dne 14.10.2009 pri Okrajnem sodišču v Radovljici.

Proti temu sklepu se pritožuje zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin J. V. kot udeleženec tega zemljiškoknjižnega postopka ter predlaga zavrnitev predloga za zaznambo spora. Navaja, da pri Okrajnem sodišču v Radovljici pod opr. št. P 123/2009 ne teče noben spor, saj se je sodišče izreklo za nepristojno. Nadalje za vpis zaznambe spora niso izpolnjeni pogoji po določbah 79. čl. ZZK-1, saj tožnica v tožbi ne zatrjuje, da je lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah pridobila na izviren način.

Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v kateri navaja, da odstop Okrožnemu sodišču v Kranju ne more imeti vpliva na zaznambo spora ter da tožnica uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o dedovanju, vsi načini pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona pa štejejo za izvorne pridobitve lastninske pravice.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 79. čl. določa pogoje za zaznambo spora. Zaznamba spora o pridobitvi pravice se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo na podlagi priposestvovanja, kot skupno premoženje oziroma na drug izviren način).

V tožbi, ki je podlaga predlogu za zaznambo spora, tožnica oziroma predlagateljica navaja, da je kot dedinja po pok. I. V. lastnica ¼ nepremičnin, opisanih pri vl. št. 375 in 312 k.o. x ker gre za skupno premoženje, ki sta ga zapustnica in toženec pridobila v času trajanja njune zakonske zveze s skupnimi sredstvi in skupnim delom, kot zemljiškoknjižni lastnik pa je vpisan le toženec oziroma nasprotni udeleženec. Takšna tožba pa ne more biti podlaga za zaznambo spora v zemljiški knjigi, saj ne gre za spor o ugotovitvi obstoja solastninske pravice predlagateljice, ki bi jo ta pridobila na izviren način, kar sicer je spor iz naslova skupnega premoženja med zakoncema. Pritožnica se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na deležu spornih nepremičnin z dedovanjem po pokojni materi. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem se uvršča med izvedene (derivativne), načine pridobitve lastninske pravice (Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar prof. dr. Mihe Juharta k 41. členu) in ne med izvirne (originarne) načine. Dediči pridobijo lastninsko pravico v obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik. Ker pritožba pravilno opozarja, da niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. čl. ZZK-1, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep spremenilo tako, da se zavrne zemljiškoknjižni predlog in hkrati dovoli izbris vpisov ter zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).