Jedro

Tožnik kot izvajalec storitev BPP v postopku ne more uveljavljati druge nagrade oziroma stroškov kot tistih, ki so bile odobrene z odločbo o BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom so bili tožniku priznani stroški in nagrada za pravno svetovanje glede možnosti dokazovanja krivega pričanja v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 29/96 v skupnem znesku 28,80 EUR (nagrada za svetovanje po tarifni št. 2304 v višini 20,00 EUR, 4,00 EUR pavšala za PTT stroške po tarifni št. 6002 in 4,4 EUR za 20 % DDV po tarifni št. 6007). Tožena stranka tožeči stranki ni priznala priglašenih 55,00 EUR za pregled spisa, saj posebnega plačila za to opravilo Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) ne predvideva, ampak je plačilo za to opravilo zajeto v nagradi za postopek, nadalje ni priznanih 180,00 EUR nagrade za postopek, saj odvetnik ni navedel po kateri tarifni številki oziroma za kateri postopek priglaša to nagrado glede na to, da je po določbi o BPP upravičen le do plačila za pravno svetovanje, prav tako pa mu ni priznalo priglašenih 20,00 EUR za fotokopije listin, saj to opravilo ni z ničemer izkazano.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je prepričan, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči (BPP), še manj pa v skladu z vrednotenjem poklicnega dela odvetnika kot strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo in pridobljenimi pravicami nudenja pravne pomoči. Sodišče je tožniku priznalo le 20,00 EUR po tarifni št. 2304 (te tarifne postavke v odvetniški tarifi sploh ni), kot nagrado za nasvet, vse ostale zahtevke pa ni priznalo. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja, da je prosilec brezplačne pravne pomoči iz Gornje Radgone 4x pripotoval v Mursko Soboto, kar je povzročilo stroške. Tožnik je moral za prosilca opraviti več storitev in je porabil veliko časa, pri tem pa je za dve uri in pol dela v odvetniški pisarni dobil nagrado, ki ni primerljiva z dvema urama in pol dela čistilke in drugih storitvenih poklicev. Ob takšni primerjavi se postavlja vprašanje, čemu je namenjeno pravno svetovanje in pod kakšno kategorijo intelektualnih storitev kot svobodni poklic, je treba odvetništvo in pravne nasvete, razvrščati. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) in da se odvetniku odmeri nagrada v višini kakor je priglašena v stroškovniku v znesku 330,00 EUR ter da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Z odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 568/2009-7 z dne 18. 11. 2009, je bilo prošnji A.A. delno ugodeno in mu je bila odobrena izredna BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet glede možnosti dokazovanja krivega pričanja v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 29/96. Za izvajanje BPP je bil določen tožnik. Organ za BPP je pojasnil, da glede na navedbe v prošnji prosilca, ne more ugotoviti za kateri postopek bi bilo smiselno odobriti BPP oziroma ali bi bilo smiselno odobriti BPP za postopek dokazovanja krivega pričanja. Zato je bilo v obrazložitvi povedano, da izvajalec BPP po preučitvi zadeve in po seznanitvi prosilca z vsemi vprašanji in okoliščinami, oceni kateri postopek bi bilo ustrezno sprožiti in kakšne so pravne možnosti prosilca za uspeh v tej zadevi. Prosilec pa bo potem lahko vložil novo prošnjo za dodelitev BPP za ustrezni postopek, s tem da v tem primeru predloži tudi pisno poročilo izvajalca BPP. Iz napotnice, ki jo je tožnik vrnil Organu za BPP z dne 15. 12. 2009 je razvidno, da je uveljavljal stroške za pregled spisa opr. št. III P 29/96, nagrado za postopek, fotokopiranje listin, pavšalne PTT in telekomunikacijske storitve in DDV. Stroški so bili tožniku le delno priznani in sicer samo iz naslova pravnega svetovanja, pavšal za PTT in DDV. Po presoji sodišča tožbeni ugovori niso utemeljeni. Tožnik sicer utemeljeno navaja, da v odvetniški tarifi ni tarifne številke 2304, vendar pa gre po presoji sodišča za pisno pomoto, ki se lahko vsak čas odpravi, saj je iz vpogleda v tretje poglavje odvetniške tarife, ki ureja BPP za izvensodne storitve razvidno, da je v tarifni št. 2301 določena nagrada za svetovanje v višini 20,00 EUR. Tožnik kot izvajalec storitev BPP v postopku ne more uveljavljati druge nagrade oziroma stroškov kot tistih, ki so bile odobrene z odločbo o BPP. V obravnavani zadevi je bila odobrena izredna BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, zato tožeča stranka kot svoje stroške ne more uveljavljati nagrade za pregled spisa, nagrade za postopek in fotokopiranje listin, kar je pravilno zavrnila že tožena stranka, saj to ni sodilo v obseg priznane izredne BPP. Neutemeljeni so tudi nadaljnji tožbeni ugovori glede vrednotenja odvetniškega dela, saj gre v obravnavani zadevi za vprašanje nudenja BPP, ki je posebej urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, pa tudi odvetniška tarifa ima posebno poglavje, ki se nanaša na BPP za izvensodne storitve, nagrade pa se izplačujejo iz državnega proračuna.

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.