Jedro

2. odst. 354. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) se uporablja le takrat, ko je poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, ne pa tudi takrat, ko je namenjeno prenosu zneskov v kapitalske rezerve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da so sklepi, ki jih je sprejala skupščina delničarjev tožene stranke dne 9.7.2003 in so navedeni v notarskem zapisniku notarke N.N. z opr. št. SV ... pod točko tretjič: Zmanjšanje osnovnega kapitala, nični. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se navedeni sklepi razveljavijo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 264.366,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav je tožeča stranka navedla, da vlaga pritožbo iz "vseh pritožbenih razlogov", je iz vsebine pritožbe razvidno, da uveljavlja samo pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Ne drži pritožbena navedba, da se izpodbijana sodba ne da preizkusiti, ker da nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožeča stranka govori sicer o odločilnih dejstvih (uporablja množino), vendar pa je iz njenega nadaljnjega izvajanja razvidno, da ima v mislih samo eno, po njenem prepričanju odločilno dejstvo, namreč zatrjevano zlorabo pravic s strani tožene stranke. O tem dejstvu, ki bi sicer (tudi) lahko bilo podlaga tožbenega zahtevka, se sodišče prve stopnje res ni izreklo neposredno, vendar pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe kljub temu mogoče razbrati, kako se je do njega opredelilo. Ko je povedalo, da tožnik zaradi izpodbijanega skupščinskega sklepa v svoji delniški pravici ni prikrajšan in da se njegov delež v osnovnem kapitalu ni spremenil, je namreč posredno odgovorilo tudi na tožnikovo trditev o zlorabi pravic. Uveljavljana postopkovna kršitev zato ni podana.

Prav na zatrjevano zlorabo pravic se nanašajo tudi tisti razlogi sodišča prve stopnje, ki govorijo o tem, da tožnik za tožbo nima pravnega interesa. Če bi tožeča stranka tožbeni zahtevek uveljavljala samo na tej podlagi, bi bila njena navedba, da bi moralo sodišče tožbo zavreči in ne zavrniti (tožbeni zahtevek), lahko celo utemeljena. Toda tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala tudi na drugih podlagah, in sicer je uveljavljala ničnostni razlog, ker da izpodbijani skupščinski sklep ni združljiv z bistvom delniške družbe, podrejeno pa razveljavitveni razlog, ker da je navedeni sklep v nasprotju z zakonom. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ti razlogi niso podani, je tožbeni zahtevek zavrnilo (kot neutemeljen), glede na takšno stanje stvari pa potem ni moglo še dodatno izreči, da se tožba tudi zavrže, npr. glede tiste podlage zahtevka, pri kateri tožnikov pravni interes ni izkazan. Pravnotehnično to ni mogoče. Izreku izpodbijane sodbe zato v tem (postopkovnem) pogledu ni kaj očitati.

Izpodbijana sodba pa je tudi v materialnopravnem pogledu pravilna. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da se 2. odst. 354. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) uporablja le takrat, ko je poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, medtem ko takrat, ko je namenjeno prenosu zneskov v kapitalske rezerve (tako kot v obravnavanem primeru), ne velja. Drži, kar trdi tožeča stranka, da je besedilo 2. odst. 354. člena ZGD jasno in ne potrebuje dodatne razlage, toda prav zaradi tega se s tožečo stranko ni mogoče strinjati, da se nanaša na vse primere poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. Sodišče druge stopnje kaj takšnega iz omenjenega besedila, v povezavi s 1. odst. 354. člena ZGD, ne razbere.

Res je, da takšna zakonska ureditev lahko pripelje tudi do iztisnitve malih delničarjev ali do oteženega uveljavljanja njihovih manjšinskih pravic, toda to je lahko kvečjemu spregled zakonodajalca. Posledic morda neprimerne toda jasne zakonske ureditve pa sodišče ne more sanirati s svojimi razlagami. Tudi ravnanj, ki imajo podlago v takšni ureditvi, načeloma ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic in s tem za nemoralna. Tako se pokaže, da je vprašanje, ali je bil v obravnavanem primeru za sprejem izpodbijanega skupščinskega sklepa podan ekonomski razlog, irelevantno. Odveč je zato odgovarjati tudi na vse tiste pritožbene navedbe, ki jih je mogoče strniti v stavek, da institut poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ni namenjen iztisnitvi malih delničarjev.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kakor tudi ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnnem postopku).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato mora sama kriti pritožbene stroške.