Jedro

Delitev stroškov za izvedbo ločitve nepremičnine je le logična posledica odločitve o fizični delitvi solastne nepremičnine, ki ima podlago v določbi drugega odst. 122. čl. ZNP, saj bi sicer v nasprotnem primeru predlagateljica prejela manjšo vrednost kot nasprotni udeleženec.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delilo nepremičnino, in sicer hišo na naslovu S., stoječo na parc. št. 90 k.o. H., katere solastnika sta nepravdni stranki, vsak do ene polovice, in sicer tako, da nasprotni udeleženec prejme v izključno last in posest spodnji del hiše (skupaj 109,80 m2 stanovanjske površine), predlagateljica pa zgornji del hiše (109,40 m2 stanovanjske površine) s prostori in v izmerah, razvidnih iz izreka sklepa, vse po varianti točke 3b izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca in cenilca J. S. Odločilo je, da sta stranki dolžni druga drugi izročiti v izključno last in posest omenjene prostore. Glede nujno potrebnih stroškov za ureditev samostojnega vhoda z izgradnjo zunanjega stopnišča v nadstropju preko balkona na JZ strani hiše ter za izvedbo popolne ločitve vodovodnih instalacij je naložilo, da za ta dela poskrbi predlagateljica, stroške pa si stranki delita na polovico. Končno je odločilo še, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici dopustiti souporabo vhoda in hodnika v pritličju za čas od pravnomočnosti sklepa do izgradnje zunanjega stopnišča v nadstropje. Proti navedenemu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Opozarja, da se zgornji del hiše ne sme oddajati ali prodajati, ker je tako določil pokojni oče F. S. v darilni pogodbi z dne 4.11.1960. Ni res, da sestra (predlagateljica) skrbi za hišo in vzdržuje ter da je poskrbela za električni tok in vodo za zgornji del hiše. Od leta 1940 so v tem delu hiše živele tri družine, zato se nasprotni udeleženec sprašuje, ali so bili brez elektrike, vode in sanitarij. Ne dovoli stopnišča na JZ strani hiše preko balkona v nadstropje ker je to najbolj moteče za njegovo posest. Stroškov ne misli deliti. Nepotrebne stroške si predlagateljica dela sama. Pritožba ni utemeljena. Pri odločanju v postopku za delitev stvari v solastnini mora sodišče upoštevati kot materialnopravno podlago določila 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predvsem členov 118-127. Po teh določilih si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (prvi odst. 122. čl. ZNP). Če stvari ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik v naravi vrednost svojega solastninskega deleža, pa odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost izplačati solastniku, ki je prejel manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo. Udeleženca sta v konkretnem primeru solastnika nepremičnine, stanovanjske hiše na naslova S. 11, K., ki leži na parc. št. 90 k.o. H., in sicer vsak do ene polovice. S tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi citirane določbe 122. čl. ZNP nepremičnino delilo tako, da nasprotni udeleženec dobi spodnji del hiše oz. pritličje, predlagateljica pa zgornji del hiše oz. nadstropje, je ravnalo v skladu z načelom, da ima prednost fizična delitev po velikosti solastninskih deležev, ob tem pa je tudi upoštevalo v postopku na strani obeh udeležencev izkazan upravičen interes, namreč da predlagateljica dobi nadstropje, pritožnik pa pritličje. Oba namreč na ta način stanovanjsko hišo že dalj časa uporabljata. Pritožnik sicer ne navaja izrecno, kateri pritožbeni razlog uveljavlja, vendar pa je iz njegovih navedb ugotoviti, da se smiselno sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava, ko zatrjuje, da ne dovoli izgradnje zunanjega stopnišča in ne pristaja na delitev stroškov za izvedbo fizične delitve nepremičnine. Tudi glede odločitve o stroških delitve nepremičnine z izgradnjo samostojnega vhoda in zunanjega stopnišča ter ločenih vodovodnih instalacij, je odločitev prvostopnega sodišča v skladu z določbami ZNP. Temelji namreč na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca J. S., udeleženca pa tekom postopka glede mnenja nista podala nobenih pripomb. Nasprotni udeleženec se tudi v pritožbi zgolj pavšalno in neargumentirano upira izgradnji zunanjega stopnišča, pri tem pa tudi glede edine navedbe, ki bi bila lahko relevantna, namreč da je izgradnja zunanjega stopnišča moteča za njegovo posest, ne navaja konkretnih dejstev niti ne predlaga nobenih dokazov. Delitev stroškov za izvedbo ločitve nepremičnine pa je le logična posledica odločitve o fizični delitvi solastne nepremičnine, ki ima podlago v določbi drugega odst. 122. čl. ZNP, saj bi sicer v nasprotnem primeru predlagateljica prejela manjšo vrednost kot nasprotni udeleženec (za vrednost izgradnje stopnišča in ločenih vodovodnih inštalacij). Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino darilne pogodbe in voljo pok. očeta udeležencev, pa za odločitev v tej zadevi niso odločilnega pomena, zato jih v pritožbenem postopku ni treba obravnavati. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti v okviru določbe drugega odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), pri tem pa ugotovilo, da ni storjenih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odst. 354. čl. ZPP/77, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo v celoti sklep o delitvi stvari v solastnini (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP).