Jedro

Za uporabo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bistveno, kdaj je bil inšpekcijski postopek začet.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 719/97-10 z dne 13.1.1999 se tako spremeni, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.3.1997 ter ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Izpostave K. z dne 15.2.1995, kolikor se ta nanaša na: 1. točko izreka te odločbe, po kateri morata tožnika kot investitorja do dne 20.3.1995 odstraniti nizko obcestno ograjo, sestavljeno iz 18 cm visokega betonskega podstavka, na katerem so zidani betonski stebriči kvadratnega prereza 20 cm x 20 cm, višine 0,55 m in vmesna kovinska polnila višine 0,45 m, ki poteka v skupni dolžini 14 m, vzporedno z obstoječo asfaltirano cesto K.-Ž.-M.V., cca 1,5 m južno od južne fasade stanovanjske hiše Ž. 14/a, K., na zemljišču parc. št. 426/4 in 476/2 k.o. K. ter na lastne stoške vzpostaviti prejšnje stanje; 3. točko izreka odločbe, ki določa, da bosta investitorja plačala stroške, nastale z izvršbo, na podlagi posebnega sklepa in 4. točko izreka odločbe, ki določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Odpravila pa je 2. točko izreka odločbe in jo nadomestila z novo točko. Spremenjena 2. točka se glasi, da če investitorja ne bosta izvršila naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnika za gradnjo sporne obcestne ograje nista pridobila odločbe o dovolitvi priglašenih del po 62. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), zato je bil izpolnjen zakoniti pogoj za ukrep urbanističnega inšpektorja po 73. členu tega zakona.

Tožnika v tožbi navajata, da sta ograjo, sestoječo iz betonskega podstavka v višini 18 cm, na katerem so bili postavljeni stebri iz istrskega kamna v višini 20 x 20 cm višine 55 cm, med katerimi so bila kovinska polnila, zgradila že leta 1965. Takrat za takšno gradnjo ni bilo potrebno pridobiti nikakršnega dovoljenja ali soglasja. Ker so stebri zaradi vpliva vremenskih razmer sčasoma začeli razpadati, sta v letu 1992 preostanek stebrov odstranila, na istem mestu pa postavila nove, betonske stebre enakih dimenzij, stara kovinska polnila pa sta le vpela med nove stebre. Menita, da adaptacija ograje ni poseg v prostor, za katerega bi bilo potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, temveč le dovolitev priglašenih del. Tožena stranka bi morala zato postopati po 74. členu ZUN ter gradnjo ustaviti, dokler si ne bi pridobila ustreznega dovoljenja. Pa tudi sicer je vzpostavitev v prejšnje stanje nemogoča, saj prejšnjih stebrov ne moreta postaviti nazaj.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da v obravnavanem primeru ni jasno, kdaj je bil poseg v prostor opravljen. V zapisniku o inšpekcijskem ogledu z dne 22.6.1994 je navedeno, da sta tožnika poseg izvršila "lansko leto", v tožbi pa navajata, da sta ograjo adaptirala leta 1992. Ker je uporaba predpisa odvisna od okoliščine, kdaj je bil poseg opravljen (ograja adaptirana), bi inšpektor v obravnavanem primeru lahko ukrepal po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, v nadaljevanju ZUN) samo, če bi v postopku ugotovil, da je bil poseg izvršen že po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), to je po 10.4.1993. Če je v času posega še veljal 74. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90), ki je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) črtan, bi morala tožena stranka adaptacijo ograje presojati po navedenem členu. Po določbah 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90) namreč odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na območju, kjer je gradnja sicer dovoljena, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča, da bi pristojni inšpektor lahko ukrepal po 73. členu ZUN samo, če bi ugotovil, da je bil poseg v prostor izvršen že po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), to je po 10.4.1993. Po 17. členu navedenega zakona se lahko po dotedaj veljavnih prepisih vodijo le inšpekcijski postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona. Ker je bil inšpekcijski postopek uveden po 10.4.1993, uporaba 74. člena prejšnjega zakona ne pride v poštev. Tako v letu 1992, kot v letu 1993 je veljal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90), ki je za posege v prostor, za katere lokacijsko dovojenje ni potrebno (med taka dela pa sodijo tudi adaptacije oziroma obnove objektov), tako kot sedaj veljavni ZUN, predpisoval, da si mora investitor za taka dela pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del. Po mnenju tožene stranke so bile dejanske okoliščine v bistvenih točkah popolno ugotovljene. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo spremeni.

Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) v prvem odstavku 17. člena določa, da se po prejšnjih predpisih vodijo le inšpekcijski postopki za nedovoljene posege v prostor, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona (10.4.1993). Kot izhaja iz navedene določbe, je za presojo zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa na podlagi navedenega zakona bistveno, kdaj je bil inšpekcijski postopek začet in ne, kdaj je bil poseg izvršen. Ker je bil, kot izhaja iz predloženih spisov, v tem primeru inšpekcijski postopek začet leta 1994, ko je navedeni zakon že veljal, je inšpektor pravilno izrekel ukrep po novih predpisih. Uporaba 74. člena prejšnjega zakona zato v tem primeru ni bila mogoča, ne glede na to, ali sta tožnika poseg opravila v letu 1992 ali v letu 1993. Presoja prvostopnega sodišča, da je od te okoliščine odvisna uporaba predpisov, je zato nepravilna.

Ni sporno, da tožnika pred pričetkom del nista pridobila ustreznega dovoljenja, ki bi ga, tudi če gre za nadomestno gradnjo, morala imeti. Tega dejstva tožnika ne zanikata. Da bi morala "adaptacijo ograje" priglasiti, v tožbi sama navajata. Ker za odreditev inšpekcijskega ukrepa iz 73. člena ZUN zadošča ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, je bilo po presoji pritožbenega sodišča dejansko stanje, na katerem temelji odločba tožene stranke, v bistvenih točkah popolno ugotovljeno in nima podlage tožbeni ugovor, da je bilo nepravilno ugotovljeno.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, ker "prejšnjih stebrov ne moreta postavi nazaj". Odrejeni ukrep odstranitve prejšnjih stebrov niti ne zajema. V tem primeru pomeni vzpostavitev v prejšnje stanje odstranitev ograje, postavljene brez ustreznega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe prava nepravilno ugotovilo, da so bile dejanske okoliščine v bistveni točki nepopolno ugotovljene in na tej podlagi napačno odločilo, ko je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo.

Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS, pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je odločilo, da se tožba zavrne (1. odstavek 59. člena ZUS).