- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 2053/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2053.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopustnost revizije v nepravdnem postopkuSodišče obravnava vprašanje, ali je revizija dopustna v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki, kljub določilu 34. člena ZNP, ki naj bi to prepovedovalo.
- Ustavna pravica do pravnega sredstvaPritožba se osredotoča na kršitev pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave RS, in opozarja na pomen revizije kot ustavno zavarovane pravice.
- Napačna uporaba procesnih določbSodišče prve stopnje je napačno uporabilo tretji odstavek 384. člena ZPP, kar je privedlo do zavrženja revizije.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo predlagateljice zoper sklep višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2415/2017 z 22. 3. 2018. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica zaradi napačne uporabe tretjega odstavka 384. člena ZPP. Poudarja, da Ustava RS v 25. členu zagotavlja pravice do pravnega sredstva kot ustavno zavarovano človekovo pravico, ki jo izpodbijani sklep krši. Z dovoljenostjo revizije je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe, saj bi se v nasprotnem primeru postopek lahko pravnomočno končal že na prvi stopnji. Predmet sklepa sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ni vsebinska odločitev v nepravdnem postopku, temveč procesna odločitev, zoper katero je po izrecni določbi zakona revizija vselej dovoljena.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
5. Namen določila tretjega odstavka 384. člena ZPP, po katerem je revizija vselej dopustna zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, ni v vsebinskem preizkusu odločitve o glavni stvari, temveč v preizkusu pravilnosti sprejete odločitve o zavrženju ter se z njim varuje pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. To določilo je zato treba smiselno uporabiti tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP), saj velja v vseh primerih, ko zakon določa, da revizije ni, kar izhaja iz jezikovne in sistemske razlage zakonskega določila. Drugi odstavek 384. člena ureja primere, ko revizija zoper sklep ni dopustna ter se ob tem sklicuje na situacije, ko zakon določa, da revizije ni (četrti odstavek 467. v zvezi z drugim odstavkom 384. člena ZPP), nato pa je v tretjem odstavku istega člena izrecno zapisano, da je revizija kljub predhodni določbi vselej dopustna v dveh procesnih situacijah, med katere sodi tudi obravnavani primer.
6. Dopustnost revizije v primeru zavrženja pritožbe v nepravdnem postopku priznava tudi sodna praksa, kot izhaja iz odločbe VS RS II Ips 650/2005. 7. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo tretjega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).