Jedro

Tožnik tožbe kljub pravnemu pouku, navedenemu v drugostopenjski odločbi, o roku in načinu vložitve tožbe, ni vložil pravočasno. Glede na to, da tožnik tožbe ni oddal priporočeno na pošti, temveč po elektronski pošti na naslov drugostopenjskega upravnega organa in ne na naslov sodišča, se šteje, da je vložena, ko je bila izročena sodišču.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je 29. 10. 2013 po elektronski pošti na naslov Ministrstva za infrastrukturo in prostor vložil tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo, s katero je toženka kot urejeno evidentirala mejo parcele *156/1 (katera se preoštevilči v parcelo št. 4889) s sosednjimi parcelami 2526/3, 2649/1, *142/3 in *146, ki jo je po pozivu sodišča dopolnil 5. 11. 2013. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožba je prepozna.

Sodišče je ob ponovnem preverjanju procesnih predpostavk, na katere mora paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z odločbo drugostopenjskega upravnega organa o zavrnitvi tožnikove pritožbe, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku 6. 9. 2013 poizkušena vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu stalnega prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 7. 9. 2013. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to 23. 9. 2013 puščeno v hišnem predalčniku.

V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. V ZUP tudi ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Enako stališče izhaja iz sklepov Vrhovnega sodišča I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013, I Up 519/2012 z dne 16. 10. 2013 in I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014).

To v konkretnem primeru pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v nedeljo, 21. 9. 2013. Od naslednjega dne, torej od 22. 9. 2013, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Ta tridesetdnevni rok se je iztekel v ponedeljek, 21. 10. 2013. Iz podatkov v spisu pa je razvidno, da je tožnik 29. 10. 2013 tožbo po elektronski pošti vložil na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki jo je 4. 11. 2013 v pristojno reševanje odstopilo tuk. sodišču. Tožnik tožbe kljub pravnemu pouku, navedenemu v drugostopenjski odločbi, o roku in načinu vložitve tožbe, ni vložil pravočasno. Glede na to, da tožnik tožbe ni oddal priporočeno na pošti, temveč po elektronski pošti na naslov drugostopenjskega upravnega organa in ne na naslov sodišča, se šteje, da je vložena, ko je bila izročena sodišču (prvi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), to pa je 4. 11. 2013. To pomeni, da je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na to, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 21. 10. 2013 je tožba prepozna, tudi če bi sodišče upoštevalo datum (29. 10. 2013), ko je tožnik vlogo, ki jo je naslovil dopis in pritožba, po elektronski pošti poslal Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.