18. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Mihaela Plevnika, Globoko, ki ga zastopa Boštjan Podgoršek, odvetnik v Brežicah, na seji 18. februarja 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 197/2016 z dne 24. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 216/2016 z dne 14. 4. 2016 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Brežicah, št. Pd 91/2015 z dne 28. 1. 2016 se ne sprejme.

3.Pritožnik oziroma pobudnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo in pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Z ustavno pritožbo izpodbija pobudnik odločitve sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odločb o prenehanju delovnega razmerja zaradi poklicne upokojitve. Zatrjuje kršitev 2., 14., 22., 23., 25., 33., 49. in 50. člena Ustave. Nasprotuje razlagi izpodbijanih zakonskih določb na način, da dajejo te določbe podlago za prisilno prenehanje delovnega razmerja. Opozarja tudi, da zakonodajalec še ni uresničil zakonske napovedi o uskladitvi predpisov z obrambnega področja, kar naj bi pomenilo kršitev načel pravne države in pravne varnosti. Ker se sodišča naj ne bi opredelila do njegovih očitkov oziroma naj bi bil odgovor protispisen, naj bi mu bili kršeni tudi pravici do sodnega varstva in do pritožbe. Navaja, da je bil diskriminiran, ker so imeli zavarovanci drugih poklicev, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, možnost izbire med upokojitvijo in nadaljevanjem dela in ker od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/15 – ZPIZ-2B) s 1. 1. 2016 to velja tudi za zaposlene v njegovem poklicu. Kršena naj bi mu bila tudi pravica do socialne varnosti, ker naj bi se upokojitev pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev s polno odmero pokojnine odražala v občutno nižji poklicni in starostni pokojnini. Zatrjuje tudi poseg v pravico do svobode dela.

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudnik tudi pobudo za presojo ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) v zvezi z enajstim odstavkom 92. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15 – ZObr) ter 204. členom ZPIZ-2. Zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2., 14., 33., 49. in 50. členom Ustave. V pobudi ponavlja očitke o neenakem položaju z drugimi zavarovanci. Dodatno izpostavlja še primerjavo z ureditvijo položaja starejših oseb v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V pravico do zasebne lastnine naj bi izpodbijana ureditev posegala zato, ker naj bi obvezno prenehanje delovnega razmerja pomenilo, da zavarovanec v okviru zakonskih možnosti ne more sam odločati o načinu porabe sredstev, ki so se zbrala na njegovem računu poklicnega zavarovanja. Vojaškim osebam, ki jim delovno razmerje preneha že ob izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev in ne šele za starostno upokojitev, naj bi izpodbijana ureditev pretirano omejevala tudi svobodo dela. Poklicno upokojevanje naj bi močno ogrožalo socialno varnost vojaških oseb. Zneski poklicne pokojnine naj bi bili namreč bistveno nižji od zneskov plač, ki so jih pred tem prejemale vojaške osebe. Precej nižja pa naj bi bila tudi starostna pokojnina.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik