Jedro

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju lastnica zemljišča v velikosti 87,62 arov, ni izpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar, da bi lahko bila zavarovanka po ZSZK. Čeprav je obdelovala celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo v (so)lasti sorojencev, je ni mogoče šteti za uživalko celotnega kmetijskega zemljišča v smislu ZSZK. Tožnica torej v obravnavnem obdobju ni imela statusa, kot je opredeljen v 17. členu ZSZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni mogla biti zavarovana po tem zakonu. Zato po 164. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se ji navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 17. 2. 2016 in št. ... z dne 9. 11. 2015 ter priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov od 12. 9. 1980 do 31. 12. 1983, v zavarovalno dobo.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnica. Navaja, da delo ni cenjeno. Sicer je invalid III. kategorije, vendar je kljub temu delala. Obdelovala je zemljo, da je preživela svojo družino, med tem ko se sedaj zemlja najema samo zaradi subvencij in ostaja neobdelana. Od države ni nikoli ničesar zahtevala niti prejemala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo niti do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih odločb toženca o priznanju časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov od 12. 9. 1980 do 31. 12. 1983 v zavarovalno dobo. Ugotovljeno je bilo, da tožnica v uveljavljanem obdobju ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali uživalka zemljišča v velikosti 1 hektarja, niti ni bila ob uveljavljanju dobe obvezno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Do enakih pravilnih ugotovitev je po izvedenem dokaznem postopku prišlo tudi sodišče prve stopnje. Z izpodbijano zavrnilno sodbo je utemeljeno presodilo, da pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov v zavarovalno dobo, niso izpolnjeni, in ji zavarovalne dobe ni mogoče priznati niti kot prevzemnici kmetije.

6. Po 3. alineji 129. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega čas, dopolnjen do 31.12. 1999, ki se je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)3 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače. Smiselno enako je bilo določeno v 3. odstavku 187. člena ZPIZ-1. Prav tako 202. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)4 odkazuje na predpise, ki so veljali do 31. 3. 1992. Pomeni, da je za razsojo zadeve, ko je sporno obdobje od 12. 9. 1980 do 31. 12. 1983, potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/83)5. V 164. členu je določal pogoje za vštetje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v 165. členu pa za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica prevzemniku kmečkega gospodarstva.

7. Skladno s 164. členom ZPIZ/83 se osebam, ki so bile zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK)6, za katerega so bili plačani prispevki, oziroma so bili prispevki zmanjšani ali oproščeni. Skladno s to določbo je torej zavarovalno dobo mogoče priznati le zavarovancem po ZSZK, pod pogojem plačila oziroma oprostitve prispevkov. Po 17. členu ZSZK so bile zavarovane osebe, ki so opravljale kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Štelo se je, da je opravljala kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic med drugim tudi oseba, ki se je kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjala s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je bila zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je imela kakšne druge dohodke. Posamezni kmetiji je pripadala v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina (9. člen ZSZK).

8. V zvezi s pogojem, da se je kmet kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem, je sodna praksa7, kar je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, zavzela stališče, da zavarovanec kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic lahko opravlja le, če je kmetijsko zemljišče, katerega lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec je, in na katerem to kmetijsko dejavnost opravlja, veliko najmanj 1 hektar. Le tolikšna velikost kmetije oziroma kmetijskega zemljišča namreč lahko zagotavlja zadostna sredstva za preživetje in hkrati pokojnino za starost. 9. Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pa je mogoče priznati zavarovalno dobo zavarovancem, ki zaradi nelastništva kmetije niso bili zavarovanci iz starostnega zavarovanja kmetov, vendar le prevzemnikom kmetije.8 Po 165. členu ZPIZ/83 se je v pokojninsko dobo zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona - prevzemniku kmečkega gospodarstva, kot zavarovalna doba všteval tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica, vendar največ od 1. 1. 1972. Po 10. členu ZPIZ/83 so bili zavarovani kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki so se v Sloveniji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim in glavnim poklicem in so imeli lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Po 11. členu ZPIZ/83 pa so bili obvezno zavarovani drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki so se v Sloveniji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim in glavnim poklicem in so delali s sredstvi, na katerih je imel kdo lastninsko pravico. Pogoji za priznanje zavarovalne dobe po tej določbi so, da gre za prevzemnika kmečkega gospodarstva, za zavarovanje po 10. ali 11. členu ZPIZ/83 in da je šlo za opravljanje kmetijske dejavnosti kot edini in glavni poklic. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, so določeni kumulativno. Če torej le eden izmed njih ni izpolnjen, zavarovalne dobe na podlagi 165. členu ZPIZ/83 ni mogoče priznati.

10. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju lastnica zemljišča v velikosti 87,62 arov, ni izpolnjen že pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar, da bi lahko bila zavarovanka po ZSZK. Čeprav je obdelovala celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo v (so)lasti sorojencev, je ni mogoče šteti za uživalko celotnega kmetijskega zemljišča v smislu ZSZK. Tožnica torej v obravnavnem obdobju ni imela statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu ZSZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni mogla biti zavarovana po tem zakonu. Že iz tega razloga pa po 164. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se ji navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Tudi sicer ni z ničemer dokazala, da je bila zavezanka za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, še manj, da je plačevala prispevke.

11. Ker je bila po nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, tožnica do 2. 10. 20159 zavarovana na podlagi delovnega razmerja, in torej ne na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83. Že iz tega razloga in ne da bi se ugotavljali drugi pogoji, ji uveljavljanih obdobij ni mogoče priznati v pokojninsko dobo niti na tej podlagi.

12. Ker torej pogoji za vštetje vtoževanega obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo niso izpolnjeni, sta izpodbijani zavrnilni odločbi pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje zavarovalne dobe utemeljeno zavrnjen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je bilo potrebno na temelju 353. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano zavrnilno sodbo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/199 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 27/83 s spremembami. 6 Ur. l. SRS, št. 13/72 s spremembami 7 Na primer Psp 157/2010. 8 Kmetje so bili s 1. 1. 1984 prvič vključeni v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 9 S 3. 10. 2015 se je starostno upokojila.