Jedro

Pritožbeno sodišče sicer verjame izvedencu, da je spis prebral v celoti, vendar to ne pomeni, da je moral preštudirati vse ostale listine, poleg tistih, ki jih je izrecno izpostavilo sodišče prve stopnje v odredbi o postavitvi izvedenca. Prav tako izvedenec ne navaja, katere dodatne listine je bilo potrebno preštudirati in koliko naj bi bilo teh listin.

Res je sicer, da je izvedenec moral analizirati primerjalne rokopise dveh oseb in pisavo na spornem dokumentu, vendar sta bili postavljeni zgolj dve strokovni vprašanji, dokumentacija pa ni bila prav obsežna. Ni torej izkazano, da bi za odgovor na ti dve vprašanji, ki nista kompleksni, bil potreben dodaten poglobljen študij (izven obsega izvedenčeve stroke oz. specialnosti), obsežne analize ali specialistična znanja oz. znanja z več področij, niti ni bilo potrebno sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.

Materialni stroški v višini 38,00 EUR, ki jih je izvedenec opredelil kot stroške poštnine, pisarniškega materiala in stroške uporabe zahtevne tehnične opreme ne predstavljajo stroškov v smislu 49. člena pravilnika, ker ne gre za stroške (ki tudi niso specificirano opredeljeni), ki bi se nanašali le na konkretno izvedensko mnenje, temveč gre za opremo, ki jo izvedenec uporablja pri svojem siceršnjem delu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v I. točki izreka tako, da se znesek 367,00 EUR nadomesti z zneskom 382,12 EUR.

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih delih sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka sodnemu izvedencu za forenzično – kriminalistično tehnične preiskave priznalo nagrado iz stroške v skupnem znesku 367,00 EUR, pod II. točko izreka zapisalo, da izvedenec ni zavezanec za DDV, pod III. točko izreka pa, da plačilo skupnega zneska izvrši finančno – računovodska služba Okrožnega sodišča v Celju iz proračunskih sredstev na transakcijski račun izvedenca, in sicer 30. dan po prejemu e-računa.

2. Zoper sklep se pritožuje sodni izvedenec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe predpisov, ki urejajo odmero plačila za delo in povrnitev stroškov izvedencem (3. in 4. točka 370. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP).

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje z odredbo z dne 5. 11. 2019 (l. št. 300) izvedencu naložilo, da po pregledu listinske dokumentacije iz spisa predmetne zadeve – rokopisa na l. št. 247 in 248, primerjalne pisave K. M. (v prilogah C9 in C10), njegovega podpisa na zapisniku predobravnavnega naroka z dne 27. 5. 2019 (l. št. 159), podpisov in pisave obtoženega V. R. na vročilnicah z dne 17. 7. 2019 (pri l. št. 168), z dne 11. 9. 2019 (pri l. št. 198), na zapisniku predobravnavnega naroka z dne 7. 5. 2019 (l.št. 155), opravičilu na l. št. 193, zapisniku o glavni obravnavi z dne 17. 9. 2019 (l. št. 205) in z dne 21. 10. 2019 na l. št. 242 (zadaj), pooblastilu na prilogi B2 in po primerjavi pisav poda izvid in mnenje o tem, kdo je pisec listine na l. št. 247 in 248 (ali obtoženi V. R. ali priča K. M.) in kdo je podpisnik listine na l. št. 247 pri žigu S. d. o. o. ter ali je pisec listine na l. št. 247 isti kot pisec listine na l. št. 248. Za izdelavo izvedenskega mnenja mu je določilo rok 15 dni in mu naložilo, da izvedensko mnenje predloži v 5 izvodih. Iz odredbe na l. št. 301 izhaja, da je bila odredba poslana izvedencu skupaj s spisom in dopisom, naj spis po vpogledu vrne najkasneje v roku 3 dni.

5. Izvedenec je odredbo s spisom prejel 7. 11. 2019, nato pa spis vrnil sodišču 9. 11. 2019, izvedensko mnenje pa izdelal in poslal sodišču 14. 11. 2019, hkrati pa je priglasil tudi plačilo za opravljeno delo in stroške.

6. Za študij spisa je izvedenec zahteval plačilo po 37. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18) v višini 102,00 EUR, kar ustreza študiju spisa pri obsegu od 50 do 200 strani. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo plačilo za študij spisa pri obsegu do 50 strani v višini 51,00 EUR, saj izvedencu spisa, ki je do tedaj obsegal 299 listovnih številk in priloge, ni bilo potrebno preštudirati v celoti, temveč je bilo z odredbo točno določeno, katere listine iz sodnega spisa naj izvedenec uporabi pri izdelavi mnenja, katerih ni bilo več kot 50 strani (po štetju pritožbenega sodišča je to gradivo obsegalo 31 strani). Izvedenec v pritožbi navaja, da je spis bil obsežen in da bi v primeru, če ga ne bi prebral v celoti in upošteval več prilog, kot mu je naložilo sodišče, rezultat lahko bil drugačen ali podan zgolj na nivoju verjetnosti. Pritožbeno sodišče sicer verjame izvedencu, da je spis prebral v celoti, vendar to ne pomeni, da je moral preštudirati vse ostale listine, poleg tistih, ki jih je izrecno izpostavilo sodišče prve stopnje v odredbi o postavitvi izvedenca. Prav tako izvedenec ne navaja, katere dodatne listine je bilo potrebno preštudirati in koliko naj bi bilo teh listin, zaradi česar ni mogoče slediti smiselno uveljavljanem pritožbenem stališču, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati plačilo za študij spisa pri obsegu od 50 do 200 strani.

7. Za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja je izvedenec priglasil nagrado v višini 460,00 EUR, kar ustreza plačilu za zelo zahtevno izvedensko mnenje po 3. točki prvega odstavka 40. člena pravilnika, sodišče prve stopnje je izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno in priznalo plačilo v višini 306,00 EUR (2. točka 40. člena pravilnika). V skladu z 42. členom pravilnika sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na: (-) obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, (-) čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, (-) kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter (-) druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca. Zahtevnost izvida in mnenja se torej presoja objektivno, upoštevaje konkretne okoliščine primera in merila, našteta v četrtem odstavku 42. člena pravilnika. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, se plačilo za zelo zahtevno izvedensko delo (kar je priglasil izvedenec v obravnavani zadevi), v skladu s sodno prakso priznava za mnenja, pri katerih je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj, ko naloga zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune ali specialistična znanja oz. znanja z več področij.

8. V skladu s temi merili je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedenec sicer imel na voljo za izdelavo mnenja le 15 dni, kar je krajši čas od običajnega, a vendarle dovolj dolg, da je pravočasno izdelal mnenje (celo predčasno), vendar je moral preštudirati manj kot 50 strani gradiva in odgovoriti zgolj na dve vprašanji s svojega področja. Izvedensko delo je tako bilo vsekakor zahtevno, vendar pa ga po obsegu in kompleksnosti ni mogoče šteti za zelo zahtevnega, ne glede na to, da je moral izvedenec po prejemu spisa moral sam izdelati priloge in skenirati potrebno dokumentacijo iz spisa. Res je sicer, da je izvedenec moral analizirati primerjalne rokopise dveh oseb in pisavo na spornem dokumentu, vendar sta bili postavljeni zgolj dve strokovni vprašanji, dokumentacija pa ni bila prav obsežna. Ni torej izkazano, da bi za odgovor na ti dve vprašanji, ki nista kompleksni, bil potreben dodaten poglobljen študij (izven obsega izvedenčeve stroke oz. specialnosti), obsežne analize ali specialistična znanja oz. znanja z več področij, niti ni bilo potrebno sodelovanje z izvedenci iz drugih področij. Tudi pritožbene navedbe, da je bilo izvedensko mnenje narejeno za dva pisca, na podlagi prošnje strokovne sodelavke, da gre za nujno zadevo, ne predstavljajo podlage za drugačno opredelitev zahtevnosti izdelanega izvedenskega mnenja. Kljub temu, da je izvedenec moral analizirati pisavi dveh piscev, ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev za presojo zahtevnosti izvedenskih mnenj ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sta dejansko bili izdelani dve izvedenski mnenji, odmerjena nagrada pa da ustreza vrednosti polovice enega mnenja. Upoštevajoč navedeno se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje in pritrjuje odmeri nagrade v višini 306,00 EUR.

9. Izvedenec je priglasil tudi materialne stroške v višini 38,00 EUR, ki jih je opredelil kot stroške poštnine, pisarniškega materiala in stroške uporabe zahtevne tehnične opreme. V zvezi s slednjo je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da ne predstavljajo stroškov v smislu 49. člena pravilnika, ker ne gre za stroške (ki tudi niso specificirano opredeljeni), ki bi se nanašali le na konkretno izvedensko mnenje, temveč gre za opremo, ki jo izvedenec uporablja pri svojem siceršnjem delu. Na račun stroškov poštnine in pisarniške opreme pa je izvedencu priznalo 10,00 EUR in pri tem upoštevalo poštnino v višini 2,71 EUR za poslano izvedensko mnenje v 5 izvodih, ter pisarniški material (5 izvodov mnenja po 16 listov, pri čemer je upoštevalo cene pisarniškega materiala – fotokopirni papir A4 500 listov od 4,15 EUR do 8,92 EUR, kuverte B4 od 1,41 EUR do 1,52 EUR). Pri odmerjanju stroškov pisarniškega materiala po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati zgolj stroška papirja, temveč tudi stroške tiskanja oz. fotokopiranja. V zvezi s temi stroški izvedenec v pritožbi utemeljeno opozarja, da posamezni izvod izvedenskega mnenja obsega dve barvni kopiji oz. izpisa (l. št. 321 in 322) ter 14 črno-belih izpisov, kar ob upoštevanju dodatnega izvoda mnenja za izvedenca znaša 84 črno-belih strani in 12 barvnih strani. Ob upoštevanju cen tiskanja, ki v povprečju znašajo 0,05 EUR za črno-beli tisk A4 formata in 0,30 EUR za barvni tisk A4 formata, znašajo stroški tiskanja vseh izvodov izvedenskega mnenja 7,80 EUR, skupaj s pisemsko ovojnico pa 9,30 EUR. Izvedenec pa je izkazal tudi stroške poštnine za pošiljanje izvedenskega mnenja v višini 2,75 EUR in za vračilo spisa v višini 13,07 EUR (kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skupno izkazani stroški izvedenca so tako znašali 25,12 EUR.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izvedencu priznalo dodatnih 15,12 EUR za materialne stroške ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek skupno odmerjene nagrade in stroškov postopka v višini 367,00 EUR, nadomestilo z zneskom 382,12 EUR, v presežku pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZKP).