Jedro

Posebno dobo tožnika, ki jo je pridobil v služenju v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine se pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do (slovenske) invalidske pokojnine upošteva v enojnem trajanju. Določba 3. odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino namreč določa, da se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, upošteva le v dejanskem trajanju.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni glede odprave odločbe toženca št. ... z dne 3. 12. 2010 tako, da se navedena odločba odpravi v delu, ki se nanaša na pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 3. 12. 2010 in ... z dne 6. 6. 2011 (I. točka izreka) odločilo, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine (II. točka izreka sodbe) in naložilo toženki, da odločbo o odmeri in izplačevanju izda v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. izpodbijane sodbe).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče posebno dobo iz naslova služenja v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine upoštevati pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine oz. jo upoštevati pri izračunu zahtevane tretjine delovnih let. Po stališču pritožbe je možno posebno dobo upoštevati le do 1. 1. 1965 v skladu s 10. točko 1. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju, sklenjenem med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum; Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP 10/2008). V citirani določbi je določeno, da je „zavarovalna doba“ doba plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe vključno s posebno dobo do 1. januarja 1965, ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po zakonodaji pogodbenic. Izrecno je torej navedena le posebna doba do 1. 1. 1965, torej posebna doba iz časa SFRJ, ko so za obe pogodbenici veljali enaki predpisi. Druge posebne dobe tako ni mogoče upoštevati. V primerih, ko ima nekdo v Bosni in Hercegovini dopolnjeno le posebno dobo služenja v oboroženih silah federacije Bosne in Hercegovine velja, da v Bosni in Hercegovini nima dopolnjene zavarovalne dobe. Sodbe, na katere se sklicuje sodišče, po mnenju toženke ne predstavljajo neposredne podlage za stališče, kot ga je zavzelo sodišče. Razen tega pritožba še dodaja, da je sodišče z odpravo odločb toženke povzročilo, da tožnik ni razporejen v I. kategorijo invalidnosti, kar je sicer toženka storila z odločbo z dne 2. 12. 2010, ki pa jo je sodišče v celoti odpravilo, čeprav se socialni spor na vprašanje obstoja invalidnosti ni nanašal in je tako v tem delu podana kršitev postopka. Dejstvo, da je tožnik invalid I. kategorije invalidnosti od 19. 3. 2008 zaradi bolezni pa sodišče tudi ni izrecno navajalo kot nespornega.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo v okviru katerega meni, da je sodišče pravilno upoštevalo posebno dobo v enojnem trajanju, to je v trajanju 3 let 7 mesecev in 26 dni, kot to izhaja tudi iz 10. točke 1. člena Sporazuma in navodila na obrazcu BIH/SI 25 ter odločbe bosansko - hercegovskega nosilca zavarovanja.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti glede priznanja pravice tožnika do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Je pa sodišče prve stopnje s celotno odpravo obeh izpodbijanih odločb poseglo tudi v tisti del prvostopenjske odločbe, ki je bil med strankama nesporen in sicer, da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 19. 3. 2008 zaradi posledic bolezni. Tožnik se v zvezi z izdano prvostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 3. 12. 2010 ni strinjal le glede tega, da nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V navedenem obsegu (da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 19. 3. 2008 zaradi posledic bolezni) je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo tako, da se je prvostopenjska odločba z dne 3. 12. 2010 odpravila le v delu, ki se nanaša na to, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Kakor navaja pritožba se sporno vprašanje v predmetni zadevi nanaša le na to, ali je tožniku mogoče posebno dobo iz naslova služenja v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine upoštevati pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do (slovenske) invalidske pokojnine oz. jo upoštevati pri izračunu zahtevane tretjine delovnih let. V zvezi s tem pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo posebno dobo tožnika, ki jo je pridobil v služenju v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine v enojnem trajanju, to je v trajanju 3 let 7 mesecev in 26 dni.

Po 20. členu Sporazuma se pri uveljavitvi pravice do dajatev v zavarovalni dobi, dopolnjeni po zakonodaji obeh pogodbenic se štejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba določa zakonodaja pogodbenic, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. Iz odločbe o priznanju pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini se vidi, da je bilo pri izračunu pogojev in višini dajatve upoštevano tudi obdobje, ki ga je tožnik prebil v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine, pri čemer se to obdobje upošteva po predpisih v Bosni in Hercegovini v dvojnem trajanju (odločba z dne 18. 11. 2008 - gre za obdobje od 30. 4. 1991 do 22. 12. 1995). Sodišče je v skladu s 3. odstavkom 20. člena Sporazuma navedeno zavarovalno dobo tožnika dopolnjeno v drugi pogodbenici upoštevani le v dejanskem in ne v dvojnem trajanju. Določba 3. odstavka 20. člena Sporazuma je po mnenju pritožbenega sodišča jasna: zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.

Ob priznani posebni dobi tožnika tožnik izpolnjuje pogoj gostote za pridobitev pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine in je tako odločitev sodišča prve stopnje, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine pravilna. Tožnik je namreč v Sloveniji dopolnil 6 let 4 mesece in 8 dni slovenske pokojninske dobe, v Republiki Hrvaški 2 meseca in 4 dni, ter ima v Republiki Bosni in Hercegovini priznano posebno dobo za čas od 27. 4. 1992 do 22. 12. 1995, kar je potrebno pri priznanju pravic za tožnika upoštevati v enojnem trajanju 3 let 7 mesecev in 26 dni. Ker je tožnik na dan nastanka invalidnosti dopolnil 41 let in 1 mesec starosti njegova delovna leta znašajo 21 let. Ob upoštevanju časa služenja vojaškega roka v trajanju 11 mesecev in 28 dni pa znašajo 20 let, ena tretjina torej znaša 6 let in 8 mesecev. Tožnik skupaj z slovensko in hrvaško dobo ter enojno dobo v BIH ima več kot 10 let pokojninske dobe in je po odločbi toženke z dne 3. 12. 2010 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti od 19. 3. 2008 zaradi posledic bolezni in tako izpolnjuje pogoje do pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP v preostalem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede pravice tožnika do sorazmernega dela invalidske pokojnine in glede odprave izpodbijanih odločb tožene stranke, ki se nanašajo na to, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.