- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Up-37/98
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Up-37/98
16. 6. 1999
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. Z. iz L., ki ga zastopa M. F., odvetnik v C. na seji senata dne 16. junija 1999
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba S. Z. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 110/97 z dne 27. 5. 1997 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 172/96 z dne 14. 1. 1997 se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijanimi akti je bil pritožnik pravnomočno obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Izrečena mu je bila pogojna obsodba. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave), ker naj bi bil obsojen za dejanje, ki ni določeno z zakonom kot kaznivo dejanje.
Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se lahko ustavna pritožbo vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi za pritožnika nastale nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).
Zoper pravnomočno sodno odločbo je na podlagi 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - ZKP) mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Z navedenim izrednim pravnim sredstvom je mogoče uveljavljati tudi kršitve kazenskega zakona. Iz dopolnitve ustavne pritožbe je razvidno, da je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je zoper izpodbijani sodbi vložil pritožnikov zagovornik, zavrglo kot prepozno. Pritožnik je zatrjevano kršitev 28. člena Ustave imel možnost uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom, vendar te možnosti ni pravočasno izkoristil. Ustavno sodišče zato šteje, da zoper izpodbijani sodbi niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.
Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.
Predsednica senata dr. Mirjam Škrk