Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 475/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:III.U.475.2011 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja sprememba gradbenega dovoljenja skladnost projekta s prostorskim aktom odmik od javne ceste
Upravno sodišče
7. december 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, saj morajo biti objekti, skladno s PUP, od javnih cest oddaljeni minimalno 5 m, predviden objekt pa je od javne ceste oddaljen le 2,11 m. Navedenega ne more spremeniti niti dejstvo, da je tožeča stranka za gradnjo pridobila soglasje upravljalca javne ceste, v katerem ji ta dovoljuje manjši odmik od predpisanega.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožeče stranke za spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-11/2004 z dne 9. 2. 2004 za gradnjo na zemljišču parc. št. 71/3, 71/4 in 71/5, vse k.o. A. (točka 1. izreka) in odločil, da so v tem postopku nastali stroški upravne takse v višini 17,73 EUR (točka 2. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se sporna gradnja nahaja na ureditvenem območju za poselitev, ki je namenjeno za stanovanja, prostorska enota KS-24, A1 območje strnjene individualne stanovanjske zazidave, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna (v nadaljnjem besedilu PUP Žusterna). Nadalje navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da projekt ni izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (PUP Žusterna) in da k projektu niso pridobljena vsa predpisana soglasja ter da načrti niso medsebojno usklajeni. Navaja še, da 10.člen PUP Žusterna določa, da morajo biti objekti od javnih cest oddaljeni minimalno 5 m, predvideni objekt pa je od javne cesten oddaljen le 2,11 m, torej ni skladen z navedeno določbo veljavnega prostorskega akta. Isti člen določa tudi, maksimalno etažnost novogradenj na K+P+1+M, pri čemer je kletna etaža vkopana s treh strani, višina kolenčnega zidu mansarde pa omejena na 1,10 m. Iz projekta za spremembo gradbenega dovoljenja (načrt arhitekture, risba št. 10) je razvidno, da je kletna etaža vkopana le z dveh strani, zato je ni mogoče šteti kot klet temveč kot pritličje in je torej etažnost objekta P+2+M. Investitor je sicer z dopolnitvijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 10/10-2 z marca 2011 predvidel zasutje v osnovnem projektu predvidenega dela kleti na vzhodni strani, tako da je v delu kleti nasuta zemlja, kar pa ne spremeni dejstva, da klet ni vkopana s treh strani. Navedeno dejstvo je bilo ugotovljeno ob ogledu na kraju samem dne 1. 2. 2011 o čemer je bil sestavljen zapisnik. Tožeča stranka je vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja dvakrat dopolnila oziroma spremenila in sicer dne 15. 12. 2010 z dodatkom projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 10/10-1 z decembra 2010, ki vsebuje dodatek vodilne mape in dodatek načrta arhitekture in dne 15. 3. 2011 z dodatkom projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 10/10-2 z marca 2011, ki vsebuje dodatek vodilne mape in dodatek načrta arhitekture. Ob pregledu je upravni organ ugotovil, da predloženi načrti niso medsebojno usklajeni. Iz načrta električnih instalacij in električne opreme ter načrta strojnih instalacij in strojne opreme je namreč razvidno, da je na tem delu klet vkopana, iz tlorisa kleti načrta arhitekture pa je razvidno, da je na zasutem mestu le zemeljski nasip. Medsebojno tudi niso usklajene risbe načrta arhitekture, saj v tlorisu kleti na tem mestu niso predvidena vrata, iz prikaza fasad pa je razvidno, da so na tem mestu vrata.

Glede na to, da predlagana gradnja ni skladna s PUP Žusterna investitor pa si za predvideno gradnjo tudi ni pridobil vsa predpisana soglasja, saj je bilo soglasje Agencije RS za okolje izdano na projekt št. P/112 z datumom avgust 2003 in št. 325-2/2003 z datumom avgust 2003, ki se bistveno razlikujeta od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 10/10-2 z datumom marec 2011 in ob upoštevanju dejstva, da načrti medsebojno niso usklajeni in gradnja po njih sploh ni mogoča, je vlogo tožeče zavrnil. Ministrstvo za okolje in prostor je s svojo odločbo št. 35108-24872011-2 z dne 8. 11. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo. V obrazložitvi je pritrdilo ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da projekt ni izdelan v skladu z določbo 10. člena PUP Žusterna, saj je predvidena gradnja na parc. št. 71/5 k.o. A. na manjši oddaljenosti kot 5 m od javne ceste. Soglasje Urada za gospodarske javne službe z dne 16. 2007 pa ne spreminja, za odločitev bistvenega dejstva, da veljavni prostorski akt ne dovoljuje gradnje objektov na oddaljenosti manj kot 5 m od javne ceste. V zvezi z etažnostjo je navedlo, da je bila s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem z dne 9. 2. 2004, ki se spreminja, dovoljenja gradnja objekta etažnosti K+P+1, z vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja pa je bilo med drugim zahtevano, da se dovoli znižanje nivoja tal kleti iz dovoljene višine 13,95 m.n.v. na višino 13,18 m n. v., kar nedvomno predstavlja dodatno znižanje tal kleti glede na okoliški teren, zato ni mogoče slediti trditvam prvostopnega organa, da prve etaže predmetnega objekta ni mogoče šteti kot klet. Ne glede na navedeno pa je zaključil, da predstavlja predlagana sprememba nivojev etaž objekta ter predlagana sprememba števila etaž iz K+P+1 v K+P+1+M tako spreminjanje lokacijskih pogojev lokacijskega dovoljenja z dne 5. 6. 2003 in izdanega gradbenega dovoljenja z dne 9. 2. 2004, da investitorju za predlagane spremembe ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja. Razen tega je tudi sprememba iz trostanovanjskega v dvostanovanjski objekt po naravi stvari neločljivo povezana s spremembo števila etaž oziroma višine objekta, zato tudi za takšne spremembe upoštevaje drugi odstavek 73. člena ZGO-1 ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in v posledici tega nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da upravni organ prve stopnje dejanskega stanja ni popolno ugotovil glede kletnih etaž, v posledici česar ni razjasnjeno ali se postopek vodi za spremembo gradbenega dovoljenja ali pa je to postopek za izdajo novega. V nadaljevanju navaja, da je za gradnjo predmetne stanovanjske hiše v letu 2003 in 2004 pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje z vsemi ustreznimi soglasji. Pri gradnji je bilo potrebno zaradi neugodnega strmega in nesolidnega terena stavbo globje vkopati. V posledici tega je nastala neugodna lega dostopa v objekt in neusklajeno odstopanje videza stavbe glede na sosednje, saj bi venec strehe, če bi ostal nespremenjen, komaj presegal nivo dostopne poti in parkirišča, sosednji stavbi pa ga presegata za nadstropje in mansardo, zato se je iz estetskih in ekonomskih razlogov objekt nadgradil z mansardo in s tem ustvaril enotni videz soseske, ki je po veljavnem PUP-u za to območje pozidave tudi možna in sicer v etažnosti K+P+1+M. Znižanju objekta so bile prilagojene višine opornih zidov zunanje ureditve, ki sodijo k osnovnim projektnim rešitvam ureditve po osnovnem gradbenem dovoljenju. Predlagana sprememba števila stanovanjskih enot ni v nikakršni soodvisnosti od števila etaž in je le odločitev investitorja, da se prilagodi lastnim potrebam, manjše število stanovanj pa pomeni razbremenitev komunalne infrastrukture in ne vpliva na okolje in ne na obremenitev. Upravni organ druge stopnje v odločbi ugotavlja, da prvostopni organ ni ugotavljal za odločitev izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja pomembnih dejstev, t.j. ali spremembe vplivajo na lokacijske pogoje zaradi spremembe etažnosti objekta. Upravni organ prve stopnje je v postopku izdaje spremembe gradbenega dovoljenja opravil več zaslišanj in lokacijski ogled, investitor pa je predložil v skladu z zahtevami organa prve stopnje popravljene projekte, zato zaključki upravnega organa druge stopnje narekujejo odpravo odločbe upravnega organa prve stopnje in vrnitev v novo odločanje, ne pa potrditev izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje. Nadalje navaja, da je za odmik dveh podzemnih kleti od dostopne poti na parc. št. 61/1 k.o. A. dobil soglasje Mestne občine Koper, zato ne obstajajo razlogi za zavrnitev vloge. Navezavo dostopne poti na objekt ni možno bistveno spreminjati zaradi lokacije in lege parkirišč in sosednjih stavb. Vkopana klet pa ne more vplivati ali omejevati izvedbo komunalnega urejanja tega območja. V PUP Žusterna je občina načeloma predpisala odmike od cest in komunalnih vodov, ti odmiki so potrebni, v zadevnem primeru, pa je glede na to, da gre za zadnjo gradnjo v nizu slepe dostopne poti občina soglašala z manjšim odmikom, po tem ko je ocenila, da za ta primer predpisani odmik ni potreben. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje in izpodbijano odločbo upravnega organa druge stopnje odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje in ji povrne stroške.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je upravni organ prve stopnje utemeljeno zavrnil zahtevek tožeče stranke za spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-11/2004 z dne 9. 2. 2004 za gradnjo na zemljišču parc. št. 71/3, 71/4 in 71/5, vse k.o. A. V obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje so navedeni pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje, ki je bila dopolnjena z obrazložitvijo odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne razlaga razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da projekt PGD, ki je priložen vlogi za spremembo gradbenega dovoljenja ni skladen z v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna (v nadaljevanju PUP Žusterna), ki za predmetno ureditveno cono A (območje individualne stanovanjske zazidave) v 2. alinei četrtega odstavka 10. člena določa, da morajo biti predvideni objekti od javnih cest oddaljeni minimalno 5 m. Predvideni objekt je od javne ceste oddaljen le 2,11 m in je že iz tega razloga upravni organ prve stopnje vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil. Ugovor tožeče stranke, da je sporna gradnja dopustna glede na to, da si je investitor za gradnjo v varovalnem pasu javne ceste zgrajene na zemljišču parc. št. 61/1 k.o. A. pridobil soglasje Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Koper z dne 16. 11. 2007, ni utemeljen. Tudi po mnenju sodišča upoštevaje, v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni PUP Žusterna, pridobljeno soglasje ne more vplivati na drugačno odločitev, saj PUP Žusterna ne dovoljuje gradnje objektov na oddaljenosti manj kot 5 m od javne ceste, zato Mestna občina Koper soglasja v katerem dovoljuje manjši odmik od javne poti ne more izdati. Sodišče še ugotavlja, da je v času odločanja veljavni PUP sicer v 51. členu dopuščal tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev, vendar le do 10 %, kar pa presega odstopanje v projektu tožeče stranke, zato so tožbeni ugovori tožeče stranke, da je potrebno določbe PUP prilagajati razmeram na zemljišču neupoštevni.

Glede na navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia