Jedro

Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku predloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve sklenilo, da se ugovoru zoper sklep o zavarovanju dolžnika delno ugodi tako, da se sklep o zavarovanju glasi: „Dolžniku se prepoveduje izvrševanje glasovalnih pravic, ki izhajajo iz poslovnega deleža v nominalnem znesku 11.808,82 EUR, kar predstavlja 22,60 % osnovnega kapitala D., d.o.o. (I.1 točka izreka). Začasna odredba velja do pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 3843/2012 z dne 26. 5. 2014 (I.2 točka izreka). Če dolžnik krši začasno odredbo, je dolžan plačati denarno kazen v znesku 10.000,00 EUR (I.3 točka izreka). Dolžnik je dolžan povrniti stroške začasne odredbe v višini 691,61 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni (I.4 točka izreka). V preostalem je ugovor zoper sklep o zavarovanju zavrnilo kot neutemeljen (II. točka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za zavarovanje zavrne oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da jo sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Temeljna predpostavka vsake pritožbe je pravni interes za pritožbo. To pomeni, da si mora oseba z vloženo pritožbo izboljšati pravni položaj oziroma v primeru, ko izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, nima pravnega interesa za pritožbo. Le-ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če pravni interes po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane odločbe ne more več nastopiti oziroma ker ni več izvršljiva, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.(1)

6. V konkretnem primeru je imel dolžnik ob vložitvi pritožbe zaradi izdane začasne odredbe, ki je posegala v njegov položaj glede glasovalnih pravic v D., d.o.o., pravni interes za izpodbijanje izdane začasne odredbe. Kot je razvidno iz točke I. predmetne obrazložitve, je bila določena časovna veljavnost izdane začasne odredbe do pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 3843/2012. Višje sodišče v Ljubljani je dne 21. 1. 2015 v zadevi I Cpg 1551/2014 v zvezi s V Pg 3843/2012 izdalo sodbo, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je tožeča stranka (v predmetni zadevi upnik) uspela s svojim tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža D., d.o.o., sklenjene dne 28. 2. 2012 med D. d.o.o. in P., d.o.o. (pravnim prednikom dolžnika v predmetni zadevi) kot kupcem glede prodaje poslovnega deleža v D., d.o.o., v nominalnem znesku 11.808,82 EUR. Prvi toženki je tudi naložilo, da je dolžna zaradi uresničitve predkupne pravice tožeče stranke (v predmetni zadevi upnice) pod pogoji pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža D., d.o.o., prodati poslovni delež v nominalnem znesku 11.808,82 EUR za kupnino 400.000,00 EUR v D., d.o.o. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 365 v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika kot nedovoljeno zavrglo.

7. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. čl. ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč upnik ni podal nobenih pomembnih dejstev in naziranj, s katerimi se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerimi bi pripomogel k rešitvi pritožbe.

(1) (Glej tudi J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, Ljubljana, stran 261).